Black Truffle, 2016

Tolpa bumov tokrat z izdelkom italijanskega tria 3/4 Had Been Eliminated, izkušene improvizatorske zasedbe, ki v takšni obliki igra, zvoči in razgraja že od leta 2004. Valerio Tricoli, Stefano Pilia in Claudio Rocchetti so znana imena na evropski improvizatorski sceni, v njihovem obsežnem miljeju sodelovanj pa se med drugim znajdejo tudi imena kot so Mike Watt, Oren Ambarchi, ki je pričujočo ploščo tudi izdal preko svoje založbe Black Truffle, ter Rashad Becker, ki je tokrat naredil vinyl cut. Kratek raziskovalni izlet pred poslušanjem plošče tako poskrbi za dvig pričakovanj, preden se spustimo v sicer slabih trideset minut kratko izdajo.

Speak To Me je plod večletnega dela. Tricoli, Pilia in Rocchetti so zadnjih nekaj let namreč vestno snemali svoje žive nastope, ki so sicer vedno improvizirani, končno formo plošče pa jim je v post-produkciji vdahnil Tricoli. Živi posnetki iz Bologne in Berlina so tako na novo zaživeli v razgibanem zvočnem kolažu. Plošča je razdeljena na dve skladbi, krajšo Nekyia in daljšo I Am A Prune Cake On A Background Of Semolina, ki sta si, četudi sta nastali v isti maniri, precej različni.

Uvodna Nekyia se že ob pogledu na waveform, skozi prisluh pa še bolj, izkaže za bolj dinamično od obeh. Opravka imamo tako s široko paleto intrigantnih zvokov, ki med drugim postrežejo s prepariranimi činelami, ki jim je post-produkcijsko efektiranje dodalo ščepec srhljivosti in ki ob glasnem poslušanju vzbujajo dlako-na-vratu-dvigajoča občutja. Činelam se pridružijo še zamolkli, distorzirani in poglitchani glasovi, ki v tandemu z globokim drone basom ustvarijo vtis post-apokaliptičnega kaosa. Presenetljivo pa trio v prvi skladbi ne zavije globoko v dronerske vode, pač pa se v naša ušesa nenadoma, brez opozorila prikradejo technoidni 4x4 bas bobni ter hi-hati. Da pa je zmeda popolna, se tudi oni kmalu umaknejo novim zvočnim krajinam, ki v zadnjih minutah z reverbanimi godali spomnijo na Mortal Morning, četudi nas vmesni glitchi in vinilna pokanja konstantno držijo v rahli napetosti in ne pustijo zdrsa v povsem sproščeno poslušanje.

I Am A Prune Cake On A Background Of Semolina pa se na drugi strani otvori precej manj srhljivo in bolj klasično »bendovsko«. Pridušeni vokali in repetitivno »česanje« kitare potegnejo že skoraj v folk smer, a vendar travmatični podtoni ostanejo prisotni. Servirana nam je namreč zvočna čorba, ki je po eni strani zelo prezentna in nam skozi praktično ne-efektiran klavir daje občutek majhnega, intimnega prostora, po drugi strani pa bogato plastenje distopično distorziranih vokalov, sočnih reverbov in občasnega subtilnega alarma vlečejo v melanholično odtujenost, desenzibilizacijo in navidez brezciljno plavanje po zvočni krajini. V drugi skladbi tako prevladuje estetika drona, kateri uspe zadržati občutek notranjega nemira, ki ga sicer vpelje uvodna Nekyia s svojo nepredvidljivostjo in dinamiko.

3/4 Had Been Eliminated so s svojim šestim albumom Speak To Me ponudili presek svojega ustvarjanja zadnjih nekaj let. Pozorno poslušanje razkriva nedvomne sposobnosti Valeria Tricolija, s katerimi je posnetke, ki niso imeli neposredne tematske, prostorske in časovne korelacije, združil v zelo koherentno celoto, ki tudi ob večkratnem poslušanju omogoča vedno nova odstiranja večplastnosti in kompleksnosti zvokov, ki jih je trio sicer izvedel na živih nastopih. Plošča Speak To Me je kot taka nišni izdelek, vendar pa navdušencem nad zvočnim dizajnom in ostalim audionavtom nedvomno ponuja bogatih 28 minut in pol.