Samozaložba, 2015

Recite, kar želite, toda A Sunny Day In Glasgow nikdar niso bili tipični shoegazerji, dream oziroma noise poperji ali kakor koli bi lahko milenijsko pobudo reinkarniranja nekdanjega britanskega distorziranega vala še poimenovali. Ogrodje so skozi svoje štiri dolgometražne izdaje vselej raztezali do njim ljubih krajin in višav. To pomeni, da so se forme albuma v zakoreninjenih žanrskih okvirih lotili zelo netipično. Kot nekakšnega glasbenega popotovanja, v katerega so prosto vtirali pridihe drugih žanrskih skovank, jih podkrepili z nenavadnimi idejami ali se prepuščali zvočnemu eksperimentiranju. Neobremenjeno in nadvse dobro. Tako kot so to vselej znale storiti dobre pop plošče.

Če česa, potem v zvočnosti A Sunny Day In Glasgow nikdar ni umanjkalo avanturizma. Pa tudi fokusa ne. Težko bi rekli, da je kateri koli izmed albumov zaradi številnih idej trpel v prezasičenosti ali pogorel v preveliki želji. Vse do zadnjega albuma Sea When Absent, nekakšnega spomina na pomembne obmorske točke, iz katerih prihajajo člani, Philadelphie, Brooklyna in Sydneyja, je njihov razvoj potekal linearno, zato da bi eskaliral prav v omenjeni plošči. Sea When Absent je gotovo najbolj dostopen, melodičen, če ne kar najbolj direkten kazalnik njihovih glasbenih prizadevanj. V svojem enostavnejšem strukturiranju kot posledici manj izrazite vloge idejnega vodje Bena Denielsa je postal poligon za odkrivanje novih izraznih obzorij in se bolj kot kadar koli približal popu. In prav ta pot, ki so jo A Sunny Day In Glasgow prehodili skozi leta, je tista, ki jim danes dovoljuje in omogoča, da tudi v bolj konvencionalnih vodah ne izzvenijo kot derivat nekih drugih časov.

In kje je tu mesto za Planning Weed Like It’s Acid/Life Is Loss? Dvojno EP-ploščo, ki jo je zasedba na police poslala ob koncu minulega leta? Zagotovo jo lahko razumemo kot nadaljevanje Sea When Absent. Kot ustvarjalno iskro, ki jo je slednja zanetila. Monsunski obrat, ki se mu A Sunny Day In Glasgow še niso pripravljeni odreči, ne da bi ga prej dobro raziskali. Še več, idejo direktnosti in neposrednosti so tokrat preslikali tudi v njen ustvarjalni del, zato da bi z njo čim prej zaključili. A zato plošča še ne izgublja fokusa in ni nič slabša. Četudi bi na prvi otip slednje slutili zaradi njenega ohlapnejšega ogrodja. Prav ta pridih pristopa DIY in nekaj več surovosti dajeta albumu Planning Weed Like It’s Acid/Life Is Loss? svoj šarm in kažeta, da imajo A Sunny Day In Glasgow še veliko povedati. Tokrat tudi kot enoten bend in ne več projekt enega člana.