Unsounds, 2014

Založba Unsounds nam predstavlja novo ploščo njenih ustanoviteljev: Andyja Moora in Yannisa Kyriakidesa. Gre za četrto zgoščenko z naslovom A Life Is A Billion Heartbeats, ki ji bo v februarju sledil tudi LP.

Moor in Kyriakides prihajata iz različnih okolišev, a jih, kot bomo slišali čez nekaj minut, odlično spajata. Kitarist Andy Moor je slovenskemu občinstvu že poznan, saj smo ga imeli priložnost slišati tako v Gromki kot Pr' Gabrijelu v Cerknem. Obakrat je bil v zasedbi Lean Left, glasni improvizacijski skupini štirih starih mačkov: Kena Vandermarka, Paala Nilssena-Lova in Terrija Hesselsa. Slednji tako kot Moor tvori kitarsko jedro razvpite nizozemske zasedbe, The Ex, ki smo jo tudi že večkrat videli pri nas. Kyriakides pa prihaja z druge strani, tako morja kot glasbe. Klasično šolani ciprski skladatelj je svoje znanje kompozicije pridobil pri Louisu Andriessenu in Dicku Raaijmaakersu. V svojih delih se posveča vprašanjem, kot so: kaj glasba sporoča, razmerje med glasbo in govorom, združevanje različnih medijev, še posebej tradicionalnih performativnih praks z digitalnimi mediji, in iskanje novih form sporočanja.

Sodelovanje Moora in Kyriakidesa pa je obrodilo čisto posebne sadove. Kyriakides se v tem projektu posveča elektronskim efektom in zvokom, ki večinoma služijo kot podlaga za Moorovo, sploh ne glasno kitarsko fraziranje in eksperimentiranje. Glasbenika si material podajata in ga počasi gradita. Skladbe so večinoma ohlapne kompozicije z mnogo prostora za improvizacijo.

S to ploščo Moor in Kyriakides nadaljujeta svoje raziskovanje rebetike dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja. Rebetiko – grško ljudsko glasbo, pomešano z raznoraznimi vplivi - uporabita tako, da na vnaprej posnete matrike rebetike improvizirata s kitaro, sampli in elektroniko. Že na prejšnjih zgoščenkah Moora in Kyriakidesa smo bili priča meditativnemu toku, ki nas vodi čez celotno ploščo. Tokrat imamo točno na polovici ploščka nekakšen zaključek, tako da imamo občutek, kot da poslušamo dva polurna seta, kar je dosti boljša odločitev od tiste na njuni prvi skupni plošči, kjer slišimo več kot enourni set, ki se kar nekako vleče. Iskanje in ohranjanje ravnotežja med melodičnimi deli in noise sekcijami je prav tako prisotno. A vendar jima izredno uspe, da vse zveni lebdeče, atmosferično. Za to je ključna dinamika, saj nima naglih sprememb, vse poteka tekoče. Posebnost zadnje plošče je tudi vključevanje vokala zvezd rebetike dvajsetih in tridesetih. To so Rita Abatzi, Kostas Bezos, Giorgos Batis in legendarni Markos Vamvakaris. Skladbam vdahnejo pečat avtohtonosti in ljudskosti. V teh delih pride do izraza kvaliteta mešanja tradicionalnega z elektronskim in improviziranim. 

Zadnje delo Moora in Kyriakidesa je ves čas prijetna nadgradnja njunega skupnega dela. Težko pa bi trdili, da sta nam s ploščo A Life Is A Billion Heartbeats ponudila nekaj izredno svežega in novega.