Ostgut Ton, 2018

Ostgut Ton je hišna založba kultnega in razvpitega berlinskega kluba Berghain, pod katerega danes delujejo posamezniki z milo rečeno zvezdniškimi statusi v techno prostoru. Če jih naštejemo zgolj nekaj, so to Ben Klock, Marcel Dettmann, DVS1, Steffi, Terence Fixmer, Vatican Shadow in tako dalje. Ne glede na očitno sposobnost vodstva, da svoje varovance marketinško ovije v zlato folijo in jih tako izredno učinkovito promovira – seveda tudi na račun svojega lastnega klubskega statusa – založbi Ostgut Ton po dvanajstih letih delovanja in več kot sto izdajah težko pripišemo sposobnost ustvarjanja kultnih, obstojnih ali zvočno revolucionarnih dolgometražnih izdaj. Namesto tega največkrat govorimo o izdajah z izpiljeno produkcijo, ki se dobro znajdejo v svoji sredinski aktualnosti, kar bi danes lahko opredelili kot zvok Ostgut Tona.

Iz navedenega pa izvzemimo Patricka Gräserja, bolje poznanega kot Answer Code Request, in njegov prvi album Code, izdan leta 2014 prav pri založbi kluba Berghain. Ta je takrat namesto monolitnih, večnih 4x4 techno struktur, ki so vladale nemški prestolnici, po Shedu prvi ponudil hibridizacijo žanrskih okvirjev s spoštovanjem križanja industrialne estetike mesta Berlin, s synth padi determinirane zapuščine Detroita in breakovksih odmikov britanskega otočja. Prvenec Answer Code Requesta, ki bi si ga lahko predstavljali tudi v Warpovem klasičnem katalogu, je bil kritiško odlično sprejet, takratna Patrickova vizija pa se danes kaže kot daljnosežna in obstojna. Če se je s singli zato zadnja leta osredotočal na bolj funkcionalno delujoče kose, se Answer Code Request s tokrat obravnavanim, letos izdanim drugim albumom Gens poglablja sam vase in v zvočne odtenke svojih lastnih produkcijskih sredstev.

Po zvočni plati bi ploščo Gens težko opisali kot enotno – morda lahko ravno obratno rečemo, da je ta v svojem raziskovalnem IDM duhu konsistentno neenotna. Vsak komad ponudi drugačen odmik, vseeno pa celota albuma ohranja linearno pripovedno strukturo. Z uvodnim kosom Gens se vzpostavljajo neustaljena atmosferična vzdušja, v nadaljevanju post-dubstepovske razbite ritmike, ki dalje vodijo v utripajoče sci-fi synth pade in sinkopiranje. Mračno vzdušje prekinjajo zvočni žarki pozitivnega razpoloženja s toplimi in prepletenimi synth linijami v komadu knbn2, ob čemer skozi celoto albuma slišimo še po taktu popolnoma shizofrene variacije. Answer Code Request je v svojem pristopu drzen in se ne glede na očitne glasbene navdihe zateka k lastni interpretaciji le-teh. Zdi se, kot bi album Gens igral vlogo samorealizacije – Patrick skozi scenosled plošče razkriva intimno vizualizacijo lastne umetniške biti, ne glede na to, kako raztresena ali nekonvencionalna je ta v resnici, a hkrati skozi vsega dvanajst komadov ohranja zvočno rdečo nit. Ne glede na produkcijsko izpiljenost nekateri komadi vseeno izpadejo premalo dinamični, glede na predhodni album pa zmanjka tudi nekaj tonalne pestrosti in ritmičnih zasukov.

Z albumom Gens Gräser še naprej ponuja alternativen, na groove osredotočen in v prihodnost zazrt pogled na techno, če temu le lahko tako rečemo – takšen, ki poslušalca izzove in ga vodi skozi zvočno narativo. Ta narativa pripoveduje o elektronski glasbi brez konkretnih žanrskih zamejitev, z zadostno mero različnih razbitih ritmov, taktnih sprememb in melodičnih odtenkov ob zavedanju lastnih korenin in poznavanju ter raziskovanju produkcijskih sredstev. Patrickov pristop je z drugim albumom drznejši kot na svojem prvencu, a ob tem si dovolimo tudi izjave, da je ravno s takšno drznostjo podlegel pritisku, ki ga je nanj naložil uspeh prve plošče. Morda nam zato šele s prihajajočimi izdajami uspe neobremenjeno ponuditi svojo pravo ostrino.