Fysisk Format, 2016

 

Za Årabrot smo nazadnje slišali ob izdaji krajšega EP-ja You Bunch Of Idiots, izdanega pred dobrim letom. Še pred tem pa nas je pretresla novica, da je bil mastermind zasedbe Kjetil Nernes diagnosticiran z rakom na grlu. Na srečo se je vse skupaj dobro končalo in Kjetil je že isto leto v intervjuju napovedal nov dolgometražec, na katerega bo imela velik vpliv njegova bolezen - tako lirično kot tudi atmosferično. Februarja letos so Årabrot pri založbi Fysisk Format izdali sedmi polnovredni album z imenom The Gospel.

Årabrot so od nekdaj združevali več različnih stilov. Od industrialnih, sludgerskih do hrupno rockovskih podvigov so svojo eklektičnost v albumih vedno nadgrajevali z raznoraznimi gostujočimi glasbeniki, ki so prisotni tudi na zadnji izdaji. Tako so se kvartetu Kjetila Nernesa na kitari in vokalu, Karin Park za sintom, Magnusu Nymi za bobni in Miltonu von Kroghi na drugi kitari pridružili še Stephen O’ Malley iz Sunn O))), Andrew Lilles iz Current 93 ter Ted Parsons iz Killing Joke, Swans in Godflesh. Prav bobnanje slednjega prepoznamo najprej, saj komadi, kot so I Run in pa Tall Man, kljub synthom in popovski melodičnosti v refrenih iz svojih temeljev sevajo živčnost. Omenjena komada sta pravzaprav tako drugačna kot zasedba Årabrot z vsakim novim albumom.

The Gospel se med poslušanjem iz komada v komad stopnjuje. Naslovna skladba se iz zvokov bitke in vojaškega govora spreobrne v post punkrockovsko repetitivno himno, skozi katero je zvoke vojnega stanja še vedno slišati v ozadju. Vojni stroj pa ne preneha delovati tudi v nadaljevanju. Na nek način lahko The Gospel primerjamo tudi z zadnjim albumom Einstürzende Neubauten Lament, v katerem so se Berlinčani osredotočili na tematiko in zvoke prve svetovne vojne. Omeniti gre tudi komad »Faustus«, ki z desetimi doomerskimi minutami in svojo epskostjo velja za enega boljših komadov na albumu. Še en izmed močnejših komadov na albumu »Ahh Feel«, ki doprinese mogočnost z glasom Erlenda Hjelvika, sicer vokalista zasedbe Kvelertak.

Album je bil delno posnet pri Albinijevem studiu Electrical Audio, delno pa na Švedskem, v Dalarni, v cerkvi, kjer ima Nernes tudi prebivališče in studio. Z vsemi rafali, bobnarskimi marši in drugo skorajšnjo prenatrpanostjo vložkov je edina smiselna možnost za poslušanje albuma The Gospel pač na visoki glasnosti. Takšen primer sta komada »I Am the Sun« ter »And the Whore Is This City«, ki se do svojega vrhunca razvijeta tik pred koncem, spomnita pa na godbeno stopnjevanje Swansov.

Årabrot so nas z albumom The Gospel verjetno vse presenetili. Jemljemo ga lahko tudi kot Nernesov odgovor in dvignjen sredinec premagani bolezni, ki je verjetno največji razlog za ta tematski album. Kot je povedal v svojem intervjuju leta 2014: »In many ways everything that happened this summer feels like war.« Kakorkoli že, Årabrot so nazaj, močnejši kot kadarkoli.