Domino, 2014

Lahko bi rekli, da je plošča v fokusu nocojšnje Tolpe bumov obetala veliko. Čeprav Avey Tareova solistična plošča Down There iz leta 2010 ni prinesla ničesar posebnega, smo z novim albumom nove zasedbe lahko pričakovali več. Znotraj Avey Tare's Slasher Flicks glavno vlogo igra David Michel Portner oziroma Avey Tare – eden izmed dveh nosilnih glasov zasedbe Animal Collective. Pridružita pa se mu še Angel Deradoorian, bivša članica benda Dirty Projectors, ter Jeremy Hyman, - prav tako bivši - del zasedbe Ponytail.

Visoka so bila predvsem pričakovanja glede vpletenosti Deradoorianove, ki je svoj čas Dirty Projectorsom prispevala levji delež njihove izjemno prodorne vokalne igre. Toliko bolj, ker se je zdelo, da je njen odhod iz matične zasedbe predvsem avtorsko motiviran. Zato je bil nastavek sodelovanja Avey Tarea z Deradoorianovo v novi zasedbi vsaj potencial zase. Toliko bolj, ker je tudi sam Tare močan avtorski vokalist, ki je s partnerjem Panda Bearom znotraj Animal Collective ustvaril v trenutku prepoznaven vokalni melodični kombo, ki sta ga vedno znala sprostiti skozi spretno pisanje pesmi, hookov in nalezljivih dvoglasij.

Seveda pa je namignjen potencial tudi velika nevarnost. Nevarnost ponavljanja, neizvirnosti ali celo spodletelega poskusa vzpostavitve novega konteksta. Žal se v primeru Avey Tare's Slasher Flicks točno to zgodi skozi celoten horizont njihove debitantske plošče. Če predpostavimo, da je bila plošča Animal Collective 'Merriweather Post Pavillion' pesemsko izredno učinkovita, da je realizirala vse potenciale, ki jih zasedba kot konglomerat svojih članov premore za izdelano, kvalitetno in izvirno popoidno sredinsko estetiko ..., potem je Enter The Slasher House predvsem slab poskus unovčiti ta Tareov kapital še naprej. Pisanje pesmi je tu očitno predvsem v njegovi domeni in se praktično v ničemer ne odmika od njegovega dela znotraj Animal Collective. Najbolj razočarajoče pa je, da se zdi, da zasedba s svojim potencialom ne ustvari nikakršne dodane vrednosti. To se najbolje vidi skozi linije dvoglasnega petja, ki poskušajo dobesedno zrcaliti kombinacijo, ki jo v Animal Collective ustvarjata Avey Tare ter Panda Bear. Zelo blizu pa so si pravzaprav tudi inštrumentali. Posebno tisti, ki smo Animal Collective že videli na kakšnem odru, vemo, da vsi elementi, ki jih v igro tu prinašajo Slasher Flicks, že živijo znotraj Animal Collective in jim je tam celo namenjena bolj rodovitna prst. Tako gre predvsem za igro perkusij, nekaj sintovske elektronike, semplanja ter strun, utopljenih v prisiljeno lo-fi zvočnost, kateri tukaj najdemo vedno manj smiselnega mesta.

Seveda je album Enter The Slasher House vseeno poslušljiv ter na mestih tudi dovolj zabaven izdelek, ki pač dela na določenih kvalitetah, ki jih v vsakem trenutku lahko vpelje nosilno ime zasedbe – Avey Tare. V osnovi mu gre torej kot vedno priznati določeno spretnost in posebnost, vredno edinstvenega mesta znotraj krajine globalne sredinske indie popoidne alternative. Tarea zlahka umeščamo v dolgoročnejše tokove dobre pop glasbe z odprtimi ušesi. Vendar pa to ni dovolj za slavospev zasedbi, ki na papirju celo obeta nekaj drugačnega, prinese pa točno tisto, kar bi pričakovali, če naša pričakovanja ne bi bila vsaj zdravi kanček idealistična. Predvsem Deradoorianova pa tukaj res ne prinese veliko; še najmanj pa je z njene strani razbrati avtorskega potenciala, ki je bil tisto, kar bi v tukajšnjo enačbo lahko vneslo plodno spremenljivko.