Slip Imprint, 2019

Skladatelj, pozavnist in producent elektronske glasbe Ralph Cumbers, ki ga sicer poznamo po številnih različnih aliasih in kot varovanca mnogih založb, je 31. januarja letos pri britanski založbi Slip izdal svoj drugi dolgometražni album pod imenom Bass Clef. 111 angelic MIDI cascade je sestavljen iz osmih kompozicij, ki bi jih najlažje opisali kot šopek mimobežnih melodij, opremljenih s teksturno bogatimi harmonijami, ujetimi v ritmične vzorce, ki omenjene melodične in harmonične poskuse naredijo nekoliko oprijemljivejše.

O Ralphu Cumbersu in njegovih različnih projektih smo na RŠ že govorili in pisali. A pod aliasom Bass Clef smo ga do danes poznali predvsem kot producenta jasneje ritmično orientiranih muzik. In čeprav bomo z razmišljanjem o kompozicijah s plošče 111 angelic MIDI cascade mogoče celo prišli do kake izmed idej dancefloora, o novem Bass Clefovem albumu ne moremo govoriti kot o plesnem albumu. Za svoj prvi album po šestih letih pa sam Cumbers trdi tudi, da definitivno ne gre za ambientalen album. Hm ... Za kaj pa torej gre?

111 angelic MIDI cascade je sprva nežno zvočno valovanje, znotraj katerega ogrodje štiklcev ves čas vzpostavljajo bodisi štirje glavni toni bodisi štirje akordi. Ti toni ali akordi se ponavljajo, nanje pa avtor sloji kadence, obogatene s prefinjenim delom v stereo zvočni sliki in izvrstno produkcijo. Kadence se množijo, MIDI arpegiira in vsake toliko se nekje pri dnu pojavi kaka nizkotonska linija.

Tisto ključno je, da kljub preprostosti melodičnih zgradb Cumbers v svoji rabi harmonij ustvari zelo teksturiran, večdimenzionalen prostor. Vsesplošno dobrovoljno vzdušje albuma, omenjena preprostost in repeticije glavnih melodičnih ogrodij naj nas ne zavedejo – 111 angelic MIDI casade poskrbi tudi za presenečenja. In ravno ti nepričakovani momenti kliničnosti izčiščene elektronske produkcije doprinesejo tisto, čemur pogosto pravimo organsko. Plošča v nas vzbudi prijetna občutja in tako uspe zajeti vsaj del bistva plesnih muzik, čeprav dejansko niti ne uporabi vseh elementov, ki naj bi bili za to potrebni. V sebi pa vsekakor nosi tudi tisto ambientalnost, ki se je tako zelo želi otresti. Cumbers namreč tu pričara predvsem zelo blagodejen in otipljiv ambient, le da slikanje izmišljenega prostora, v katerem namesto snežink s pastelnega neba padajo bleščice oziroma kakor koli bi si že predstavljali svoj angelski raj, tu ni okleščeno znotraj meja zasidranih smernic glasbenega žanra.

Do tega mesta v recenziji smo torej obdelali okvirno prvo polovico žal že razprodane kasetke, nismo se pa še dovolj učinkovito posvetili vertikalnemu in horizontalnemu naraščanju, ki se ga v aranžiranju skladb s plošče 111 angelic MIDI casade posluži Bass Clef. Torej, uvodno praviloma enostavno melodijo s horizontalno razpršeno harmonijo iz leve proti desni bogati in razčlenjuje. Nekako podobno se zgodi tudi od zgoraj navzdol. Če prisluhnemo prvemu in zadnjemu komadu s plate, smo presenečeni zaradi razlik, iz komada v komad pa se spremembe zgodijo veliko bolj neočitno. In če je prvi štiklc (press f5) deep home nekakšna melodična oda deep houseu in se nato s peto skladbo dear john zgodi morda najbolj očiten skok od preprostega k nasičenemu, nam zadnje dva – neon-joy threads in enajstminutna epopeja let's meet on the astral dancefloors v ušesa vržeta vso perkusivnost, ki bi si jo lahko predstavljali, ko vam nekdo reče MIDI melodija. Skratka, precej plesno. In to v najširšem pomenu besede – Cumbers se zelo igrivo loti reinterpretacije določenih prvin popa, housea, minimala.

Smo potemtakem res prišli do trenutka, ko trdimo nasprotno temu, kar smo na začetku navedli iz mnenj nekaterih kritikov ter nenazadnje po avtorju samem? Smo se odpovedali negacijam in torej izjavljamo, da gre hkrati za ambientalen IN plesni album? Prav ste slišali, 111 angelic MIDI casade uspešno ustvari mehko vzporedno vesolje, po katerem se z izvenzemeljskimi gibi veselo potikajo angelska bitja. Cumbers se ponovno preseže in nam postreže z nečim, česar pod aliasom Bass Clef nismo pričakovali. Zakaj pa je to pomembno? Ideje, ki jih Cumbers tu ponudi, nam ponudijo orodje, s katerim lahko razmišljamo zunaj žanrskih okvirov. In ponudijo nam okolje, v katerem lahko poskusimo biti srečni. Worry and also somehow be happy, kot nam svetuje naslov najbrž najbolj podvodno zvenečega šestega komada.

Skratka, hitro si pripravite en fin zeliščni čaj, udobno se namestite v svoje izbrano sedalo in pustite, da vam 111 angelic MIDI cascade morda odpihne meglo iz glave.