Backwoodz Studioz, 2017

Tolpo bumov bo tokrat zopet zaznamovala nova plošča veterana za hip hop mikrofonom. Tokrat se z albumom Known Unknowns predstavlja v Washingtonu rojeni in v New Yorku delujoči reper billy woods, ki s svojo založbo Backwoodz Studioz ter različnimi sodelovanji, skupinami in drugimi projekti svojo glasbo širi že od leta 2003, ko je izdal debitantsko ploščo Camouflage. Danes obravnavani izdelek Known Unknowns je woodsov šesti studijski album. Woods se je v čislih publike zavednega alternativnega vzhodnoobalnega rapa znašel po zaslugi svojega specifičnega detajliranega stila, ki v ušesa navzočih vnaša morje informacij, referenc in nazorno orisanih prizorov. Med woodsovimi solo izdelki izstopajo leta 2012 izdani History Will Absolve Me pa predlanska abstrakcija Today I Wrote Nothing ter album Dour Candy, na katerem je leta 2013 združil moči s še enim znanim obrazom alternativnega newyorškega podzemlja – producentom Blockheadom.

Podobno je stekla tudi priprava Known Unknowns: Blockhead je spet na produkciji večine podlag, le za dva kosa pa je taktirko prepustil svojemu dolgoletnemu pajdašu Aesop Rocku, ki na albumu sicer gostuje tudi iz notranjosti snemalne kabine. Med gostujočimi na albumu se znajdejo še Googie, vokalistka Barrie McLain in dva junaka woodsu sorodne scene – Homeboy Sandman ter Elucid, ki z billyjem tvori dvojec Armand Hammer.

Blockhead tudi na nasledniku albuma Dour Candy vzdržuje posebno kemijo, ki nastaja v stiku z woodsovim vokalnim izrazom. Tako vnaša svoj prepoznavni barviti zvok, ki ga zmeša iz neštetih vzorcev, črpajoč iz široke palete vplivov, od džezovskih bigbandovskih pleh sekcij do zasanjanih klaviatur iz sedemdesetih in zaigranih udarnih bobnarskih in basovskih vložkov. Produkcija seveda sledi klasičnemu hip hop zvoku New Yorka in od tega le redko odstopa. Ne manjka niti mračnejših bitov niti hitrih, ritmično živahnih kompozicij, preko katerih nato woods stresa svojo intenzivno besedno točo.

Gotovo ne boste v prvo ujeli vsega, kar billy pljuva in misli. Narativa je tukaj zares narativa, woods s svojo prepoznavno visoko gostoto rimanja in variabilnim flowom načenja nešteto tem ter pove ogromno. Roko na srce je včasih težko slediti oziroma ujeti vso eklektično modrost, ki jo stresa v mikrofon. Modrost, ki jo sestavljajo bolj ali manj subtilna politična sporočila, orisovanje podob vsakdanjika, socialnih razlik, nepravic, dvom, osebne izpovedi in drugo izlivanje misli na papir. Svojo ezoteriko woods pridno zavija v neskončne pasaže izvirnih besednih ter fonetičnih iger, bahaških pančev, takih in drugačnih zapletenih referenc ter nenazadnje v izjemno pripovedovanje, ki nas popelje v fantazijske momente avtorjevih misli.

Known Unknowns ni najboljši woodsov izdelek, je pa eden boljših in tudi namenjen je gotovo najširši publiki doslej. Ponaša se z odličnimi Blockheadovimi biti, zavidljivo, skoraj prozaistično liriko in par res hudimi, kompleksnimi komadi, s katerimi se skozi ponovljena poslušanja počasi odstira woodsov koncept, čeprav je koncept v primeru tega albuma zelo ohlapna stvar. Ob tolikšni količini oziroma nasičenosti artističnega izraza in eklektike bi bilo albumu očitati nekoherenco nehvaležno dejanje - billy woods je pač kompleksen model s kompleksnim, naštudiranim izrazom. Z nekoliko pesimistično plato, ki opozarja na premnoge problematike sodobne družbe, fokus obrača v smer vsakega izmed nas, v našo apatijo, in ponuja moment refleksije. Nekdo je nekje zapisal, da se ob poslušanju billyja woodsa počuti pametno in neumno hkrati.