12. 12. 2013 – 19.00

BLEVIN BLECTUM: Emblem Album

Vir: Naslovnica

 Aagoo, 2013

 

Blevin Blectum je elektronska glasbenica in multimedijska umetnica, ki se svojemu področju ustvarjanja posveča tudi na akademski ravni. Gre za Američanko, v zgodnji mladosti šolano violinistko, s pravim imenom Bevin Kelley. Lastno glasbeno snovanje je pričela v študijskih letih v okviru studiev študentske radijske postaje, kjer je svoje ustvarjalne moči združila z - na naših valovih najbrž bolj znano - Kevin Blechdom. Tako sta punci osnovali dvojec Blectum from Blechdom, ki je v začetku dvatisočih izdal dva albuma, v letu 2001 pa v avstrijskem Linzu osvojili glasbeno nagrado znanega festivala Ars Electronica.  

Sveži samostojni album je Blectumova izdala pri Aagoo Records, kjer najdemo na primer tudi zasedbi Xiu Xiu in Father Murphy - obe smo že imeli priložnost slišati na slovenskih tleh. Takisto pa je tam izdala svoj prejšnji album z naslovom Gultar Flutter, ki ga je britanska revija The Wire umestila med petnajst najboljših elektronskih izdaj leta 2008. Sveža stvaritev pa se kar precej drži te iste njene svojevrstne slogovne struje.

Prva dva komada plošče Emblem Album, ki sta v bistvu prvi in drugi del enega in istega komada, naslovljena 'Cromis Part One' in 'Cromis Part Two', povedeta v ploščo s konkretno živahnim oziroma že kar rahlo vročinsko delirijskim plesnim potencialom. 'Cromis Part One' pa je tudi edini na albumu, ki vsebuje drobce vokalov. Večino plošče prežema za silo obvladovan zmeden miselni sistem ali, kot bi nekateri to poimenovali - kreativni kaos notranjega sveta. To nas lahko navede k vprašanju, ali je Blectumova na naslovnici albuma slikana v bolniški halji na z zelenjem obdanem dvorišču kakšne mentalne institucije. Vendar pa se kot njena posebna kvaliteta izkaže prav sposobnost mehkih prehodov v smislu pretvarjanja kakofonije v harmonijo in spet nazaj - tudi do te mere, da sta lahko ta, sicer nasproti si stoječa pojma istočasno prisotna. 

Blectumova je v zvočni nabor vključila še eno svojo veliko ljubezen, zaradi katere je za nekaj časa dejansko opustila glasbeno ustvarjanje, da se ji je lahko v polnosti predala. Gre namreč za ptice, se pravi njihovo žvrgolenje, ki ga vpleta v pretežno elektronsko produkcijo. Neelektronski del pa predstavlja tudi inštrument njene prvotne glasbene izobrazbe - se pravi violina. Nabrita plošča očitne eruditke, ki pa vendarle zna kdaj prinesti določeno olajšanje, ko pritisnemo tipko z magičnim napisom 'Stop' ... in se odpravimo na z zelenjem obdano dvorišče.

 

Leto izdaje
Avtorji del
Institucije

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.