Blood Incantation: Starspawn
Dark Descent Records, 2016
No death as known...
Only doorways...
You are the stargate.
Tokrat se bomo s Tolpo bumov odpravili na sonično potovanje skozi obskurne galaksije death metala. Na to potovanje nas bodo s ploščo Starspawn odpeljali Blood Incantation. Najprej moramo pojasniti, zakaj recenziramo ploščo, ki je bila posneta pred enim letom in izdana lani poleti.
Blood Incantation so se s to ploščo pojavili skoraj na vsaki lestvici naj plat na metalski oziroma podzemni sceni. Plošča je izšla preko Dark Descent Records in požela odlične kritike. Nekako je bilo sumiti, da bo ta plošča zasedala visoka mesta na lestvicah. Trenutno je metal scena nasičena z oldschool death metal trendom in Blood Incantation so tisti diamant, ki pride na površje sita, ko presejemo vse klone, ki le reproducirajo že davno slišano.
Bend prihaja iz Colorada v ZDA, njihova pot pa se je začela leta 2011. Dve leti kasneje je izšel prvi demo. Bend je sicer začel kot dvojec, a člani benda so pred tem že igrali v zanimivih in pomembnih bendih iz regije, denimo Velnias, Leech, Hell, Elu of the Nine in tako dalje. Prve demo izdaje pod imenom Blood Incantation niso bile nič spektakularnega. Šele s prvim EP-jem Interdimensional Extinction, ki je bil tudi prva izdaja za založbo Dark Descent, lahko rečemo, da je bend postal vreden pozornosti, pri čemer je razlika med EP-jem in ploščo ogromna. Predvsem ko govorimo o kvaliteti zvoka, ampak o tem kasneje.
Starspawn je kolosalno epopejsko doživetje skozi nianse death metala. Ploščo s težavo spravimo v en sam žanr. Seveda lahko enostavno rečemo, da gre za death metal ploščo, kar v svojem osnovnem bistvu tudi je. To je tudi plošča, ki ti pride pod kožo šele z večkratnimi poslušanji, skozi katera vsakič odkrivaš nove detajle. Tu takoj lahko začnemo s hvalospevom aranžmajem skladb s plošče, saj tukaj Blood Incantation ustvarjajo presežek. Že prva skladba Vitrification Of Blood, ki traja dobrih trinajst minut, nam pokaže spretnost bendovega skakanja med žanri. Tehnično zapleteni riffi, ki spominjajo na progresivne death metal bende, se prelevijo v funeral doom morije. Kaotičnost progresivnih rifov pa ustvarja vrhunski sonični nered, ki poslušalca zelo učinkovito pripravi na bolj atmosferične pasaže.
Skozi celotno ploščo se prelivajo kaotični deli in obskurni monumentalni doom rifi, vendar so kitarski rifi dovolj dovršeni, da benda ne gre označiti kot zgolj še enega izmed mnogih, ki združujejo brutalnost death metala in agonijo dooma. Blood Incantation so daleč od klišejev. Če smo do tega trenutka hvalili zgolj kitarsko komponento benda, pa naj zdaj omenimo še bobnanje. Zvok bobnov je organski ter masiven in tudi tukaj je ogromno fines, eksplozivnih prehodov, celo matematičnosti, predvsem pa energije. Vokali so prevlečeni s prijetnim echo reverbom in dajejo občutek, da prihajajo iz kakšne globoke arktične jame. Morda je res, da so vokali najbolj klišejski in povprečen moment plošče, so pa zato toliko bolj zanimiva besedila. Starspawn se ukvarja predvsem z notranjim svetom duha, poenotenjem in morebitno željo po transcendenci med makro in mikro nivoji, zavedajoč se, da smrt kot taka ne obstaja in da smo mi v tem smislu le »zvezdna vrata«. Atomi v naših telesih so enaki kot atomom v najbolj oddaljeni galaksiji in vse to roma nazaj v naš um, ki je hkrati končni zapor in končna svoboda. Tudi grafična podoba sovpada s takšnimi besedili, slika na platnici je namreč delo Dona Dixona, ki je v sedemdesetih risal za Naso.
Drugi razlog za uemeljevanje plošče Starspawn kot presežka pa je, da je bila posneta z uporabo analogne tehnologije. Ploščo je snemal Pete deBoer v World Famous Studios v Denverju. Na trak je bila posneta lani januarja, seveda brez »trigerjev«, kvantiziranja in »kopiraj in lepi« popravljanja posnetkov. Prav zato ta plošča zveni tako organsko, tako surovo, tako pristno. Dodatno so posneli le vokale, nekaj solaž in sintetizatorje. Pete in Blood Incantation so skupaj izvedli tako miks kot mastering, s čimer so dosegli rezultat, ki je najbolj ugajal bendu, in ta definitivno zadovolji tudi najbolj zahtevnega poslušalca.
Starspawn je ena tistih plošč, ki predstavlja vrhunec kreativnosti benda in ji bo težko parirati z naslednjimi izdajami, saj v njej najdemo idealna razmerja med kaosom in atmosferičnostjo, med brzino in počasnostjo, med meditacijo uma in psihičnim drobljenjem le-tega. Zato ni presenečenje, da je bila plošča visoko na večini lestvic naj izdaj 2016.
Dodaj komentar
Komentiraj