Nude Club Records, 2019

Štirinajst let mineva, odkar je newyorška glasbena entuziastka in vsestranska umetnica Veronica Vasicka z ustanovitvijo založbe Minimal Wave praktično oblikovala nov žanr ali vsaj žanrsko oznako za pozabljene elektronske akte sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Z brisanjem prahu z obskurnih kaset in trakov tistega časa ni le vdahnila novega življenja v kroženje spalničnih posnetkov pozabljenih DIY elektrončkarjev, temveč je bila ena izmed začetnikov novega vala minimalne sintovske elektronike. Majhen val pa je kmalu postal tsunami. Morda je to rahlo pretirana metaforična izjava, a vendar; začele so nastajati mnoge nove zasedbe, ki so se napajale iz dela glasbenikov, katerih posnetki so se po letih samevanja v podstrešnih zbirkah spominov selili na klubska plesišča. Staro glasbeno izrazje je dobilo prostor ob novem, retro se je premešal z modernim. Principi nove scene so ostali enaki kot v preteklosti – oguljena analogna elektronska produkcija, pripravljena z različnimi sintetizatorji in ritem mašinami, ter vir navdiha v komercialnem synthpopu osemdesetih in alternativnih žanrskih odvodih, kot sta na primer goth ter industrial. Nekatere privlači čustveni ekspresionizem, druge hladni mašinski futurizem, tretji oba prejšnja spajajo v kibernetični eksistencializem. Vsi pa stremijo h gibu, k plesu.

Tokrat obravnavani dvojec Boy Harsher iz ZDA je eno izstopajočih imen zadnjih let na tej sceni. Augustus Muller in Jae Matthews sta svojo skupno glasbeno pot v letu 2013 začela kot zasedba Teen Dreamz. Pesmi, ki so nastale v tem zgodnjem obdobju njunega delovanja, žal niso dostopne širši javnosti, a kot lahko izvemo iz njunega pričevanja, je bila njuna glasba sprva precej pustolovska, z improviziranimi elektronskimi kompozicijami, ki so služile predvsem kot okrasje Jaejinim osebnim kratkim zgodbam. V takšni izpovedno-pripovedni smeri sta nadaljevala tudi leto kasneje, ko sta se preimenovala v Boy Harsher, vendar je z novim imenom produkcija instrumentalov postala že veliko bolj premišljena oziroma je začela prevzemati pomembnejšo vlogo znotraj celokupnega glasbenega izraza zasedbe. Ker pa je dvojec skoraj desetletje oddaljen od časa prebujanja minimal wava, je njun zvok seveda primerno eklektično nadgrajen. Na izdaji Lesser Man, ki ju je leta 2014 katapultirala na sceno in jima prinesla takojšnjo prepoznavnost, opazimo denimo vplive surovega EBM-a, celo industriala. Dve leti kasneje, na debitantskem dolgometražcu Yr Body Is Nothing, sta intenziteto omilila, a ohranila značilno zmes spalnične in profesionalne studijske produkcije. Letos pa sta torej svoj DIY odpeljala v vrhunec, aktualni album Careful je namreč izšel pri njuni lastni založbi Nude Club Records, zvočno podobo projekta pa sta usmerila v izpiljen sintovski sinkretizem.

Album Careful je tako kot njegov predhodnik brzdan v udarnosti, obrača se k retro sintovskim linijam, ki so tokrat bolj dodelane kot prej in nič kaj nostalgične, butanje ritem mašine pa je vse skozi izredno dinamično. Eden izmed navdihov za album naj bi bil film Izgubljena cesta Davida Lyncha, kar je nekako logično, saj imata tako Augustus kot Jae ozadje tudi v filmu. Vzporednice z Lynchevim filmom hitro povlečemo že ob prvem dronovskem komadu Keep Driving, s katerim se nam v misli prikrade prizor brezkrajne ceste, ki jo v temi noči osvetljujejo le žarometi avtomobila. Pripoved nas tako v filmu kot tudi na albumu vodi po poti disociacije, ljubezenskih deziluzij ter vztrajnega hrepenenja po erosu in ponovni intimi. Gre za skrajno osebno zgodbo, v kateri Boy Harsher s fragmentiranimi podobami razgaljata lastno intimno razmerje. Tu Augustus in Jae ne nastopata le kot glasbena partnerja, temveč kot razdrti sorodni duši v intimi ljubezni. Jae s hladno apatijo v glasu obuja njune pobegle romantične trenutke, jih reflektira ob realizaciji razbite prizme sentimentalnosti. Igra dvojice zbliževanja in bega je nenehna, želja po umiku močna – ob ambivalentni volji po samoti na eni strani in po združitvi na drugi. Zavedata se kontradikcij svojih čustev in cikličnosti, v katero sta pahnjena kot lynchevska junaka. Ljubezen ju bo vedno držala skupaj. Bodisi ljubezen med njima bodisi ljubezen v odnosu do glasbe, giba in plesa.

Album Careful dvojca Boy Harsher sije iz vzdušja tragične teme, tako pa mu tudi nismo zmožni pretirano očitati rahlega atavizma, Augustus in Jae namreč zadano formo izvršita do potankosti in vsekakor dosežeta vrhunce iskrene izpovedi. Upajmo le, da ju ljubezen preživi tudi v prihodnje.