Zvočni Prepihi, 2019

In_Dependences oziroma v grobem prevodu neodvisnosti/odvisnosti je najmlajši samostojni album Jake Bergerja - Brgsa, ustvarjalca, povezovalca in založnika v miljejih improvizacije, jazza, modularne elektronike, instrumentalnih preparacij, duba, nojza in drugih kreativnih branž. V nekaj manj kot petnajstih letih ustvarjanja se je Brgs udomačil v vseh naštetih žanrsko-tehničnih okoljih in v njih nikoli ni začel trohneti. 

Misel predsokratskega filozofa Heraklita večina najbolje pozna po izreku - nihče ne stopi dvakrat v isto reko. Edina stalnica Bergerjeve prakse, nelinearno raziskovanje, zrcali to temeljno gibanje subjekta oziroma objekta njegovega ustvarjanja skozi čas. Postajanje je seveda relacijsko. 

In_Dependences postajajo v Brgsovem odnosu s terenskimi posnetki. Čeprav te v takšni ali drugačni obliki zasledimo čez skoraj vse njegove projekte, je metodološka - ne pa tudi tematska - predhodnica te izdaje serija Slices of the Old Continent, ki je izhajala v letih med 2013 in 2018. V tej seriji se je Brgs ukvarjal s terenskimi posnetki sekundarnih virov, ki jih je kritično ekstrapoliral od drugod, iz zunanjih kulturnih kontekstov. Vzporedno je Berger raztegoval svoje glasbene lovke k novim preparacijam instrumentov, tudi z uporabo različnih tehnoloških vmesnikov - modularnih sintov, efektov in zvočnikov, kar vsekakor vcepi tudi v izdajo In_Dependences.

In_Dependences je delo zvočnega naravoslovca, ki preučuje določen trenutek in prostor oziroma se nanju odziva. Geografski prostor je prej kot čas - determinanta dojemanja. Berger nas s šestimi komadi, naslovljenimi z geografskimi koordinatami, popelje v šest različnih okolij. Začne na domu, nato se odpravi do kosovnega odpada zbirnega centra Barje, pa do primorske avtoceste nekje pri Vrhniki, ustavi se na železniški postaji Zalog in v kraški jami blizu Lipice, konča pa v koprskem pristanišču. Na izbranih lokacijah je ob zajemanju posnetkov hkrati posegal v okolje in tako minimalno oblikoval zajete zvoke. Hitro ozaveščanje okoljnega dogajanja in odprtih možnosti priča o glasbenikovem instinktu. Največ Bergerjevega posredovanja v okolico slišimo v obliki zvočnih zarez, udarnejših elementov, s katerimi ustvarjalec operira prosto, a le do te mere, da še ohranjajo nekakšen organski smisel znotraj zajete zvočne celote. Takšen je, denimo, zven drobljenja materiala s kosovnega odpada ali pljuskanja vode v koprskem pristanišču. 

Odskočne deske za razumevanje Bergerjevega tretmaja zvena teh prostorov nam avtor ne ponudi kar na prvo žogo, čeprav je tretma gotovo ekstenziven predvsem v naknadni predelavi posnetkov. Vseeno se s poskusi razumevanja lahko usmerimo v posplošitve nekaterih oprijemljivih razpoloženj, ki so ne glede na vse posege srž teh posnetkov. Fascinacija nad kosovnim odpadom, hrup avtoceste - nekje med neskončno zlohotnostjo in umirjenostjo poslušanja ob dejstvu zvočnega in drugačnega onesnaževanja kot posledice avtomobilističnega vsakdana večine slovencev - pa ritmičnost ropotanja vlakov v posnetku z zaloške železniške postaje, ki se zaključi z najavo odhoda ali morda prihoda naslednje potniške lokomotive. Kraška jama je zavetje tišine, a je polna življenja, tudi seveda ob Bergerjevih posegih vanjo. Plošča se izteče z elegantno postavljenimi posnetki pristanišča, s katerimi se od trdih kopenskih zvenov in ob vztrajnemu hrupu civilizacije prepustimo trenju abrazivne tekočnosti vode. 

Ne pričakujte, da se boste strašno navezali na posnetke z izdaje In_Dependences. V prvi vrsti nam namreč ta demonstrira načine, kako raziskujemo s poslušanjem, v ospredje pa postavlja glasbenikovo večplastno vez z materialom. Poslušalca včasih bolj, včasih manj uspešno postavi v avtorjeve čevlje, vendar mu v vsakem primeru omogoči odlično izkušnjo detektivskega sledenja zvočnim namigom ali vsaj prepustitev toku.