BRGSTIME: ŽAREK ZVOKA / KOŠČKI STARE CELINE
Zvočni prepihi, 2013
V tokratni Tolpi bumov se posvečamo dvema vsaj v nekaterih krogih dolgo pričakovanima izdajama. Gre za mini CD ploščka, ki nosita naslova »Žarek zvoka« ter »Koščki stare celine« in pod katera je podpisan Jaka Berger oz. Brgstime - kot skoraj vedno poimenuje svoje bolj samostojne projekte. Bergerja najverjetneje ni treba obširneje predstavljati. Pri tistih količkaj v stiku s slovenskim undergroundom bi verjetno težko našli koga, ki tega bobnarja in tolkalca, aktivista, organizatorja in neodvisnega založnika ne pozna vsaj v eni izmed njegovih vlog. Berger je v zadnjih časih aktiven predvsem v zasedbi Žižka hlače, kot sveži bobnar opozicijske art-rock senzacije Barka Tone in Bele Plombe, pa tudi kot stalni član kolektiva StrojMachine, občasni sodelavec Katic, akter gledaliških predstav in še marsičesa drugega.
Sedaj pa se nam končno predstavlja še z dvema polnopravnima solističnima izdajama. Po zaključeni epizodi »Eatthis Production« sedaj svoje izdelke in dogodke izdaja in promovira pod imenom »Zvočni prepihi«. Material na ploščah se tokrat vidneje napaja v bolj raziskovalni plati njegove dejavnosti, opraviti pa imamo z editiranimi kompozicijami surovinskih posnetkov različnih inštrumentov – od tolkal do orgel in drugih pihal –, ki so bili nato izdatno obdelani, premikasteni in efektirani. A tisti, ki Bergerja malce bolje poznamo, verjetno nismo pričakovali, da je čez noč postal mag samplerskih muzik ali pa da bo rezultat slišati kot, pa naj deluje še tako posplošeno, »računalniška glasba«. Seveda to do neke mere je, vendar je vtis, ki prevladuje, ta, da Bergerju računalnik služi le kot priročna delovna miza za udejanjanje njegovih pogledov na zvočno kolažiranje in bolj ali manj dramaturško asemblažo v času. Z računalnikom nima take drobovne povezave kot tisti glasbeniki, ki generativno iz njega povsem izhajajo. Globinski odnos ga veže kvečjemu na inštrumente, katerih posnetki predstavljajo osnovno tvarino teh kompozicij. Posledično je tudi rezultat precej specifičen, na trenutke celo dobrodošlo težko ujemljiv.
»Koščki stare celine« se pričnejo z distorziranimi zvoki orgel in nenavadno potvorjenimi signali pihal, ki se hitro začnejo slojevati, nato izpadati in spet nazaj – dokler poslušalec ni vržen v nekaj ostrih rezov, prekinitev, ki spominjajo na samovoljno pritiskanje tipke »play/pause« in ki kljub določeni glitcherski kvaliteti delujejo precej nepričakovano ter docela nežanrsko in neestetizirano. Sčasoma kompozicija pridobi vedno bolj noiserske konture, a nikoli zares ne prestopi v totalni harsh-noise raztur. Zato pa ohranja svojevrstno težko atmosfero, ki kar kliče po konotiranju z naslovom »Koščki stare celine« znotraj doživljanja poslušalca. Proti koncu vzniknejo še distorzirani tolkalni drobci iz tistega dela Bergerjeve igre, ki se naslanja tudi na določene zahodnoafriške vzorce. Vsekakor pa vrženi v pričujočo nevihto delujejo intrigantno in premorejo obnovljen potenical.
»Žarek zvoka« je prav tako kot »Koščki stare celine« slabih dvajset minut dolg zvočni kos, ki pa se spoprijema z drugačnimi odtenki in tudi drugačnim pristopom k časovni strukturi. Prevladujoč motiv lokovane činele se sestavlja in vrača zazankan, obrnjen, vztrajno barvajoč potek celotne kompozicije. Druga prominentna sestavina so kajpak tolkala oz. tokrat kar uglašeni bobni, ki si potuhnjeno jemljejo prostor in stvar počasi pripeljejo do konca. A kjer je »Koščki stare celine« res klen in suveren komad, tam »Žarek zvoka« izgubi malo ostrine, aplikacija efektov pa se ne zdi popolnoma vpeta v samo zvočno tvarino. A to so le manjši pomisleki, ki jih »Žarek zvoka« amortizira na ravni trajanja in svojevrstne kvalitete nezaključenosti, ki obvisi v zraku po koncu predvajanja.
Solistične plošče skoraj vedno jemljemo kot nekakšen »statement« s strani izvajalca, saj je ta oblika sporočanja potencialno tudi najbolj razgaljena in izpostavljajoča. Prav je torej, da tako pogledamo tudi na ti dve izdaji Brgstima ter ju vzamemo kot pomemben in do zdaj manjkajoči kos sestavljanke tega skrajno mobilnega kreativca. Ali pa še bolje – kot izjavo namena in namig na stvari, ki še pridejo.
Dodaj komentar
Komentiraj