Merge, 2014

In vendar se vrti. Kolesje. Glasbena pot Dana Snaitha, ki jo je na svoji aktualni plošči Our Love dokončno zapeljal tja, kjer se je vse skupaj v resnici začelo. V jedro elektronske godbe. Pa čeprav je odmerke premešal in obrnil na glavo ter nam v samem bistvu predstavil presečno množico svoje dobro desetletje trajajoče kariere, Dan na njej k sreči ne zveni prav nič nostalgično. Še več, skozi v plesno ritmiko potopljene barvite zvočne vzorce nam vnovič odstira neizpodbitno dejstvo, da sodi med najbolj izdelane in samosvoje sodobne producente elektronske pop produkcije.

Morda bi se opazka utegnila znajti tudi na negativnem krivuljinem polu ter zgodbo o samosvojosti povezala z enoznačnostjo ali enoličnostjo, a če je Dan Snaith v čem resnično mojster, je to v samoodkrivanju, ki se ga loteva navdihujoče, domiselno in brez pretirane patetike. 

Ovinek v psihedelične vode, ki ga je kot nadobudni elektronski producent opravil na plošči The Milk Of Human Kindness, zaradi grožnje s tožbo okrog uporabe avtorskega imena Manitoba prva načenja tudi glasbeno poglavje Caribou, ter ga do potankosti razvil na Andori, je ponazoril, kako premišljeno in etapno Dan Snaith tretira svojo glasbo. V sklenjenem tokokrogu je moč vseskozi slediti razvojni premici kot nekakšnemu narativnemu sosledju. Ne glede na to, na kako oddaljeno in kako skrajno popotovanje se Dan odpravi, vseskozi nad nami bdi nekakšen občutek prijetne domačnosti. Vešč zvočne manipulacije, ki jo premorejo redki, nam tako streže različne perspektive svoje izrazne samosvojosti. 

Kot elektronskemu producentu, ki ga poznamo danes, mu je psihedelično obdobje v prvi vrsti pomagalo razumeti principe pop produkcije, melodike, njihovo vkleščanje, vkalupljanje in spajanje z elektronskimi smernicami, ga izdelalo kot avtorja ter mu odprlo svet najrazličnejših izraznih poti, pred katerimi se srečuje danes.

Da očarljiva predhodnica Swim pomik k bolj elektronsko podprtim ritmom ni predstavljala zgolj slučaja, je nakazovala tudi techno house plošča Jiaolong pod novim monikerjem Daphni, ki jo je Dan Snaith izdal na pol poti aktualni Our Love.  Težko bi bilo verjeti, da Daphni ni služil tudi kot zvočni eksperiment obravnavanega okolja, v katerega je želel Snaith preslikati svoj nenavadni zvočni svet. Plošča Our Love namreč nosi posebnosti obeh. Že uvodna skladba Can’t Do Without You brezsramno odkrije vse karte ter nas v prikupni melodiki v mislih hitro požene na plesiče. Ritem in dinamika se skozi ploščo le še stopnjujeta, a ne za vsako ceno. Dan je našel ustrezno mero med umirjeno ambientalo, pop melodiko ter hrustljavo ritmiko. Bolj kot sprejemanje žanrskih smernic je Snaith poizkušal ustvariti svojo različico house plošče, ne da bi se odrekel svojim specifikam, ob tem pa še iz tako ritmično zapletenih in synthovsko podprtih muzik ustvaril prave popovske bisere. 

Morda se Our Love res ne ponaša s tako močnima karakterjema predhodnic Andorre in Swim, a je zato tokrat do izraza prišel Snaithov karakter, ki verjame, da je moč v postavljenem okolju brez revolucioniziranja ustvariti še boljšo ploščo. In na nek način mu je to tudi uspelo.