Whities, 2019

Zdi se, da londonska založba Whities, ki od leta 2014 objavlja plošče ustvarjalcev, kot so Avalon Emerson, Bombounou, Lanark Artefax, Overmono, Forest Drive West, Bullion, Kowton, Giant Swan in mnogi drugi, preprosto ne zna zgrešiti. Kot razkrivajo že navedena imena, je katalog založbe zapolnjen z ustvarjalci s precej različnimi izhodišči, zato tudi založbi ne moremo določiti jasnega žanrskega predznaka. Plošče iz serije blue se nagibajo k plesnim elektronskim muzikam, serija whities dub je posvečena dubovski elektroniki, še več pa je tu muzik povsem odprtih izrazov. Toda kljub takšni pisanosti producentov in glasbenih izrazov se ob vsaki plošči zdi skoraj logično, da je pristala prav v katalogu založbe Whities. Kakšne kriterije postavlja oziroma jim sledi šef založbe Nic Tasker, ni znano, nedvomno pa so zelo visoki. Ustvarjalci se teh plošč skoraj po pravilu lotevajo z več radovednosti, kar pomeni, da glasba na ploščah za založbo Whities pogosto odstopa od njihovih siceršnjih prepoznavnih izrazov, za nameček pa se zaradi dodelanosti teh plošč pojavi vtis – da so producenti te materiale hranili za takšno posebno priložnost. Nič drugače ni s povsem novo ploščo, označeno s številko 23, na kateri so moči združili münchenski elektronski trio Carl Gari ter egiptovski poet, vokalist in trobentač Abdullah Miniawy.

Na pobudo skupne prijateljice in na povabilo Goethejevega instituta so se Carl Gari in Miniawy prvič srečali leta 2015 v Kairu in tam takoj našli skupni glasbeni jezik. Namesto turističnemu potepanju so se menda že ob prvem srečanju posvetili glasbi, se zaprli v studio in v naslednjih nekaj dneh skupaj posneli štiri skladbe, ki so jih slabo leto pozneje objavili na mali plošči Darraje v sodelovanju s cenjeno založbo The Trilogy Tapes. Darraje je bila prva plošča tako za nemški trio kot za Miniawyja, sodelovanje pa so lani nadgradili še na eni od skladb z druge male plošče zasedbe Carl Gari. Člani slednje skupine so pred tem sicer že posneli nekaj solističnih plošč, s katerimi so se znašli na obronkih plesnejših klubskih muzik, a skupen, nekoliko abstraktnejši izraz so Carl Gari izoblikovali skozi živo igro in zvočno manipulacijo. Nekje med obema izrazoma so se znašli tudi s ploščo Darraje, kateri pa je poseben pečat vtisnilo sodelovanje z Miniawyjem, ki si je pred tem že nabral nekaj izkušenj tako v egiptovskem elektronskem podtalju kot s sodelovanji s klasičnimi instrumentalisti. Kot referenco za njegovo delo z zasedbo Carl Gari lahko tukaj gotovo izpostavimo predvsem Miniawyjevo sodelovanje z nam dobro znano tunizijsko producentko Deeno Abdelwahed.

Nova plošča The Act of Falling from the 8th Floor je že na prvi posluh logična nadgradnja omenjenega prvenca Darraje zasedbe Carl Gari. Sprva je nastajala v sodelovanju na daljavo, med Münchnom in Kairom, potem pa še s Francijo, kjer si je nato Miniawy zaradi zatiralskega al Sisijevega režima poiskal nov dom. Čeprav svoje pesmi piše in poje v arabščini, tistim, ki te ne razumemo, ni težko priti do zaključka, da gre za angažirano, aktivistično poezijo. Na to je namigovala že fotografija požganega egiptovskega parlamenta na naslovnici plošče Darraje, pa tudi udeležba takrat sedemnajstletnega Miniawyja na protestih leta 2011. Drugačnega vtisa pa ne dopušča niti atmosferična, tesnobna glasba, ki bi jo po senzibilnosti lahko primerjali s pokojnim britanskim producentom Muslimgauzem in njegovim glasbenim aktivizmom, s katerim se je na svoj način loteval konfliktov v muslimanskem svetu. Miniawy se v osrednji skladbi nove plošče denimo prvoosebno odloči za skok z osmega nadstropja stolpnice in nato na vsakem posamičnem balkonu ujame drugačen prizor kairskega vsakdana, ki zaradi zatiralskega režima ponuja le zelo negotovo, tesnobno podobo tamkajšnje prihodnosti. Na takšno podobo se v enakem razpoloženju opira tudi glasba, ki v primerjavi s prvencem deluje abstraktnejše. Klubske ritmike ostane le še za vzorec, veliko večji poudarek pa zasedba nameni zgoščenim teksturam, detajlom, skritim v zvočnih vzorcih, in harmoniziranju, ki v spomin hipoma prikličejo izraze mojstrov, kot sta Burial ali Actress, s katerim si je četverec nedavno tudi delil oder. Ja, plošča The Act of Falling from the 8th Floor navduši z več vidikov; zaradi aktivistične vsebine, aktualnega, dodelanega elektronskega glasbenega izraza in osupljive vezi med dvema različnima svetovoma.