Flightless, 2021

Na oddaljenem kontinentu Avstralije v garažah in pubih že nekaj časa brbota zanimiva hitrokitarska brezkompromisna pank scena. Njena dva glavna in najbolj znana izvoza zadnjih let sta nedvomno bevskajoča četverica Amyl and the Sniffers in zajebantska viralna trojica The Chats, dve zasedbi, ki sta do neke mere revitalizirali starajoči se žanr bolj straightforward panka. Oboji, še posebej pa slednji, se za doseganje širše prepoznavnosti v veliki meri zanašajo na svoj videz, s čimer seveda ni nič narobe – panksi to počnejo že od samega začetka tam nekje v 70-ih. Skupina, ki jo tokrat obravnavamo v Tolpi bumov, se ne prilega klasičnemu kalupu novodobnih avstralskih pank zasedb. Nima instantno prepoznavnega izgleda ali humornega viralnega videa in manj kot polovica članov zasedbe ima lase pobrite na bundesligo. Civic nam bodo ponudili resničnejši vpogled v svojo lokalno pank sceno, brez okraskov in tako tudi brez distrakcij.

Peterico, primerno imenovano Civic, sestavljajo člani, ki so svojčas preigravali pri številnih melbournskih lokalnih zasedbah s tipičnimi pank imeni, kot so Drug Sweat, Pregnancy Scares in Cuntz. Njihova skupna glasbena pot seže v leto 2016, ko se je ideja za bend porodila vokalistu in frontmanu Jimu McCulloughu in kitaristu Darcyju Griggu na nekem japonskem kegljišču. V naslednjem letu se je postava kristalizirala s pridružitvijo Louisa Hodgsona s kitaro, Rolanda Hlavke z basom in Dava Forcierja za bobni. Kaj kmalu so začeli koncertirati in ponavljati svojo mantro temeljitega vadenja za ostre žive nastope. Leta 2018 so pri založbi ANTI FADE records izdali EP-ja New Vietnam in Those Who No, za svoj dolgometraški prvenec Future Forecast pa so združili sile z eno večjih neodvisnih avstralskih založb, Flightess, ki je nastala za potrebe izdajanja plošč zasedbe King Gizzard and the Lizard Wizard, vodi pa jo njen sedaj bivši bobnar Eric Moore. 

Plošča se začne s singlom Radiant Eye, ki nam da takoj vedeti, kakšen kaliber poslušalske izkušnje lahko pričakujemo: naježene distorzirane kitare, hitro ter udarno ritem sekcijo in seveda ostrojezična, napol zapeta kritična besedila. Zvočno Civic izrazito črpajo iz zgodnje kalifornijske scene, očiten je namreč vpliv bendov, kot so Black Flag, Circle Jerks in Adolescents, toda s pridihom postpanka, manj vreščečim vokalom in ušesom prijaznejšo, a vseeno avtentično produkcijo. Civic na celotni nekaj manj kot 40 minut dolgi plošči niti za trenutek ne popustijo v tempu, zvočno pa ostajajo dokaj konsistentni z ravno pravšnjo ravnijo odstopanja. Kdaj zaidejo v bolj postpankovske vode zgodnjih Joy Divisionov, na primer pri štikeljcu Velvet Casino, ki si je glavni rif izposodil od njihovega zgodnjega komada Warsaw. Kdaj pa se spet podajo v modernejše vode zasedb à la Parquet Courts z raznimi mikrofoničnimi momenti ter vokalno prezenco. Vse te primerjave služijo zgolj kot pripomoček pri analizi njihovega zvena in ne kot kritika. Ravno obratno: gradniki so solidni in se sestavijo v zanimivo, svežo in unikatno celoto.

Album Future Forecast je več kot soliden, a očitno pride bend najbolj do izraza na živem koncertu v nekem majhnem nabitem klubu – izkušnja, za katero bomo mi in sam bend, ki se je sicer podal na zelo okrnjeno turnejo po matični Avstraliji, še lep čas prikrajšani. Verjetno v tem času ne bodo zasloveli, saj se nekoliko izogibajo internetni prezenci, in prav je tako – pristen pank sodi v klube in na epske turneje z vprašljivimi kombiji. Brez dvoma se bo v vsakem mestu našel prostor za nastop tako solidnega benda, kot je Civic.