Warp Records, 2024

Clarissa Connelly, umetnica škotskih korenin, ki biva in ustvarja na Danskem, predstavlja novo bero kompozicij, s katerimi tke spone davnine in prihodnosti v želji, da bi v glasbi lovila brezčasnost. World of Work je njen tretji dolgometražec, sprva pa je multiinštrumentalistka, skladateljica in producentka izdala dve dream pop kaseti v letih 2015 in 2018 pri danski založbi Brystet. Izkušnjo velikega, dvotedenskega pohoda po Jutlandijileta 2018, v času katerega je prečila različne zgodovinsko pomembne točke z arheološkimi ostalinami, je denimo zabeležila v samoizdanem albumu The Voyager iz leta 2021. Iz zvočnih beležk v telefonu so zrastle pesmi, vezane na natančno določene točke v prostoru, ki jih je pospremila še aplikacija Vandringer z mapiranimi skladbami Clarisse in še številnimi drugimi umetniškimi deli posameznic in posameznikov, ki jih je Connelly povabila k prostorsko specifičnemu ustvarjanju.

Kot pravi sama, ji pokrajine že od nekdaj burijo domišljijo, poskus razumevanja njihovega nastanka ali pa časovnega razpona v razmerju do življenja ljudi pa jo vodi k ustvarjanju. Svojemu zanimanju za prostore, ki evocirajo preteklost, je sledila tudi med pisanjem glasbe za ploščo World of Work. Obiskovala je cerkve in zvonike, vselej črpala raznorazne podrobnosti o njihovi posebnosti, hkrati pa je nabirala tudi terenske zvočne posnetke, ki se tu in tam pojavijo v končnem miksu skladb. Zvonovi, ki odzvanjajo v mestu dandanes, postavljeni v zvonik, zgrajen s človeškimi rokami pred stotinami let, ali pa stara drevesa, ki so jih obiskale številne živali in se vsa razpenjajo skozi čas, in radovednost o njihovi pojavnosti v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti, je nekaj, kar umetnico vselej spremlja. Hkrati pa ji ubadanje z davnino in zavedanje, da smo del močnejših naravnih ciklov, nudita oporo v času izrazite ekološke krize.

Glasba Clarisse Connelly se napaja iz starih vokalnih melodij, iz dela Madonne, Kate Bush ali pa denimo Mika Oldfielda, obenem pa je Connelly aktivna na københavnski sodobni glasbeni sceni in je tako v stiku s pestrostjo muzik. V zadnjem času se je avtorica posvetila raziskovanju zgodnjih vplivov iz otroštva, ko se je iz rodne Škotske preselila na Dansko. Njeni spomini na ta premik so zaznamovani s pogrešanjem škotskih hribovij in kulture prostočasnega prepevanja, ki je spletala vezi med tamkajšnjimi otroki.

Poleg tovrstnih utrinkov, ki so navdihnili njen pristop do ustvarjanja, je oblikovanje pričujočega albuma vodil tudi koncept sveta dela iz knjige Georgesa Batailla. Svet dela, vse kar je fizičnega okrog nas, je Connelly poskušala prežeti z magičnim, in nastalo je deset skladb. Skoznje spregovori o občutkih osamljenosti, pa skrbi za prihodnost ali žalovanju in nemoči, ki je prisotno v skladbi Life of the Forbidden. V njej, prepevajoč o otroških očeh, Connelly pravi: Poskušala sem jih posvariti, preobrača se nebo in pod njimi gori zemlja, s čimer avtorica opozarja na grozodejstva sodobnega časa.

Vse pesmi na albumu so začinjene tudi s kančkom čudenja. V čudoviti pesmi Wee Rosebud nam o svoji izkušnji bivanja denimo prepeva cvetni popek. Sorodna igrivost je prisotna tudi v harmonijah, ki jih Clarissa pogosto skrbno pripravlja na način, ki preseneča v izbiri zaporednih akordov. Preizkuša se v mešanju zvokov različnih glasbil, ki v kombinacijah gradijo na neobičajnih podlagah za prekrivajoče vokalne melodije. Kljub tému poudarku skladateljice na učinku presenečenja v harmonijah pa se morda prav zaradi njenega doslednega ubiranja neobičajnih poti izrisuje zelo celovita podoba albuma World of Work.