Nocoj bomo obravnavali najbolj nemarno ploščo, izdano v prejšnjem letu, in to je brez dvoma Nerve Butcherer finskih Concrete Winds. Plata je izšla pri nemški založbi Sepulchral Voice Records. Poleg tega pa bomo poslušali še varovance kultne nemške založbe Ván Records. To so Nekrovault, ki so izdali EP z naslovom Nachhut: Toward the Towering Tomb.

Concrete Winds: Nerve Butchere (Sepulchral Voice Records, 2021)

Concrete Winds so lani izdali drugo studijsko ploščo, ki smo jo močno pričakovali, saj je bil prvenec Primitive Force vrhunska svinjarija. Finski dvojec ima za sabo kar nekaj izkušenj v igranju ekstremnega metala. Nastali so iz pepela skupine Vorum, in kar zadeva žanrske usmeritve, sta si benda v osnovi precej podobna, a nova entiteta potiska ekstreme do meje dobrega okusa oziroma že onstran. Ta hrupni terorizem lahko označimo za »war metal« ali »bestial metal«, a sta Concrete Winds v svojem igranju vendar zelo originalna in njuni glasbi težko najdemo veliko dobrih primerjav. Taka entiteta so na primer Španci Teitanblood, s katerimi jim je skupna kaotična zvočna slika in klavstrofobičen občutek ob poslušanju, oba benda pravzaprav delujeta kot zvočni mučilni stroj. Drugi bend, ki nam pride na pamet, pa so Američani Pissgrave, ker so podobno intenzivno ostudni kot Španci in Finca. Pissgrave so sicer v jedru čisti starinski death metal in jih je s Concrete Winds možno primerjati primarno zaradi sorodne zvočne slike.

Nerve Butcherer je plošča, ki eksplodira takoj na začetku in se ne ustavi, dokler ni vsega konec. Konec pa je totalno uničenje, pri katerem kot ob detonaciji atomske bombe nič ne ostane celo. Rušilna sila, ki jo bend premore, je fascinantna. Produkcija je kaotična, ampak v ospredje postavi nasilno in hitro bobnanje in hrupne kitare iz visokega zvočnega spektra, ki zarežejo v ušesa. Skladbe imajo ogromno nevrotičnih kitarskih rifov, ki skačejo iz hitrih tremolo rifingov, podkrepljenih z blast beati, v ritmično zlomljeno zadušeno žaganje. Vse to se dogaja v izjemno kratkem času. V tej gmoti kitarskih rifov in zverinskega bobnanja izgubimo občutek za orientacijo in smo napadeni z nevrotičnimi solažami ali pa tehnično kompleksnimi rifi, kar se ponavlja skozi ploščo. Težko razločimo, kdaj se komad začne in kdaj konča, saj je naslednji hrupni arzenal takoj izstreljen v naša ušesa. Poslušanje plošče Nerve Butcherer deluje kot kaznovanje naše psihe, kar je njena najboljša vrlina, in dejstvo je, da sta Concrete Winds naredila najbolj nasilno ploščo leta 2021.

Nekrovault: Nachhut: Toward the Towering Tomb (Ván Records, 2021)

Naslednja stvar, ki jo bomo poslušali, je prav tako izšla v zaključku lanskega leta. Gre za EP mladega nemškega benda Nekrovault. Od samega začetka so bili pod okriljem nemške založbe Ván. Njihova prva izdaja, EP Obscure, je izšel leta 2018, leto kasneje pa je prišel še EP Cursed by Ascended Darkness. Leta 2020 so izdali odličen prvenec Totenzug: Festering Peregrination. Material z najnovejše male plošče, ki nosi naslov Nachhut: Toward the Towering Tomb, pa so ostanki iz prvenca. Na tej izdaji slišimo dve dolgi skladbi, ki imata isto dramatičnost in kvaliteto, kakršni smo slišali na dolgometražnem debiju.

Nemški četverec se osredotoča na igranje počasnega in umazanega death metala in ima odličen občutek za ustvarjanje morbidnega vzdušja. Kljub temu da njihova glasba vsebuje podobne elemente kot death doom, zasedbi ne moremo pripisati tega podžanra. Nekrovault so v svoji obrti originalni. Predvsem ko uspešno pričarajo odtujeno vzdušje skozi počasne dele, ki prepletajo občutke pogube z doomerskimi rifažami, ali takrat, ko so počasni deli polni različnih slojev manipuliranih kitar. Takega tretmaja so deležni tudi hitri rifi, ki so večkrat polni zamazanih kitarskih linij, zaradi česar se težko razloči dejanski rif, a prav to ustvarja specifično hipnotično vzdušje, ki ga premore EP. Tudi ob dinamičnem bobnanju, ki skače med različnimi vzorci in ritmi, je vzdušje na plošči zelo enotno, kar je tudi najboljša plat tega EP-ja, saj Nekrovault čez celoten EP pričarajo mračno atmosfero. Nachhut: Toward the Towering Tomb je prijetno presenečenje, ki so nam ga ob izteku leta ponudili mladi Nemci, in navdušeno pričakujemo naslednji studijski album.