Profound Lore Records, 2023

Leto se zaključuje in založbe kot po naročilu izdajajo vrhunske deathmetalske plošče, zato se panično odločamo, kaj bomo do konca leta še stisnili v termine Tolpe bumov. Tokrat smo se odločili za angleške Cruciamentum, ki so pretekli teden pri ameriški založbi Profound Lore ponudili svojo drugo studijsko ploščo Obsidian Refractions.

Bendov prvenec Charnel Passages je izšel leta 2015 in bil tedaj deležen pozitivnih kritik težkokategornega podzemlja. Prvenec je trdneje zapečatil formo zasedbe, prvi demi in EP-ji so namreč delovali še nekoliko nedorečeno. Po plošči Charnel Passages so nas glasbeniki navdušili še z EP-jem Paradise Envenomed, nato pa smo na novo glasbo čakali dolgih šest let, in priznati moramo, da se je čakanje obrestovalo. 

Pred sabo imamo vrhunski izdelek podzemnega death metala, konglomerat različnih struj tega žanra. V ospredju je starošolski death metal z ravno pravšnjo dozo melodičnih in spevnih kitarskih linij, slišimo pa tudi death doom pasaže in nekaj kaotičnih prijemov. Na plošči Obsidian Refractions so v popolnem ravnovesju hitri in počasni deli, odlično razmerje so glasbeniki vzpostavili tudi med melodičnimi in bolj trdimi, zažaganimi rifi, z izjemnim občutkom pa so v muziko dozirali tudi kitarske vragolije. Novi material tako zveni zelo dodelano, za vsak prijem pa se zdi, da je na pravem mestu. To med poslušanjem vzbuja močan občutek zadovoljstva, gre namreč za ploščo, ki nas prevzame, pri čemer merimo predvsem na hedonistični vidik dojemanja death metala. Priča smo izvrstnim kitarskim linijam, ki se v poslušalca zasidrajo nemudoma. Ta element priljudnosti smo pogrešali prav na prvencu, sicer dobrem izdelku, ki pa mu je manjkala kakšna stopnja več, da bi bil vrhunski.

Na novem izdelku so kompozicije z rifažami nabite z občutkom, in sicer na tak način, da niso nikoli preveč pretenciozne. Kitarske solaže so relativno redke, toda postavljene na prava mesta. Glasba deluje organsko, ritmične brzinske eksplozije se zgodijo tam, kjer si jih najbolj želimo, v pravih trenutkih pa nastopijo tudi presenečenja, predvsem v obliki izmenjave počasnejših in bolj melodičnih pasaž. Ne moremo zaobiti dejstva, da je tudi simbioza kitar in bobnov imenitna. Bobnar ponudi izvirne trike, denimo kadar kitare vlečejo klasične linije švedskega starošolskega death metala, v katerih so bobni tradicionalno enostavni in linearni. Cruciamentum uporabijo podoben vzorec, vendar ga nadgradijo z izvirnim ritmičnim vzorcem na bas bobnu. Domiselno, mojstrsko mlatenje po bobnih slišimo še v počasnejših, bolj zažaganih delih komadov, podobno pa se bend ne zajebava, tudi kadar nastopijo brzi blast beati, s katerimi ponudi raznoliko hitro bobnanje. 

Kvalitetni zvok plošče Obsidian Refractions omogoča tudi dobra produkcija. Četudi nas v težkometalski struji nemalokrat premami bolj surova, enostavnejša produkcija, moramo priznati, da nova glasba zasedbe Cruciamentum tako dobro izpade tudi zato, ker ima malo modernejši zvok. Zvočna slika je jasna, in ker so glasbeniki na inštrumentih dali vse od sebe, je večja razločljivost posameznih elementov v zvočni celoti smiselna produkcijska poteza. Ko analiziramo ploščo kot celoto, se nam ob tem pojavi dodatna misel. Kot smo omenili, je prvo soočenje s ploščo res zadovoljiva izkušnja, enako pa drži tudi za vsa nadaljnja soočenja. Navdušenje po zaporednih poslušanjih namreč ne pojenja, vsakokrat naletimo na še kakšen skriti biser. Ali je vse to le močan učinek trenutne priljudnosti, bomo lahko jasneje presodili, ko bomo album za nekaj časa odložili, ko se bo navdušenje poleglo, in se bomo nanj ozrli z zgodovinske perspektive.

Ne glede na to dejstvo ostaja. Cruciamentum so z novo ploščo ponudili bistveno bolj dodelano in s tehničnega vidika prvorazredno muziko. Vsaka skladba podaja božansko energijo, zato se ob zaključku sezone sprašujemo, ali je to morebiti najboljša deathmetalska plošča leta. Počakamo, da nas zadane še nekaj nemarnih izidov, napovedanih za zadnji mesec tekočega leta, vendarle pa lahko rečemo, da so Cruciamentum s ploščo Obsidian Refractions resni kandidati za titulo ene boljših metalskih plošč iztekajočega se leta.