Cuddle Magic: Ashes/Axis

Northern Spy, 2017

V našem osrednjem recenzentskem terminu tokrat pod žaromete postavljamo četrti samostojni studijski album bostonskega, sicer pa v Brookylnu stacioniranega seksteta Cuddle Magic. Člani benda, ki deluje dobro desetletje, so večinoma akademsko izobraženi glasbeniki, ki pogosto sodelujejo v raznoterih glasbenih projektih na območju New Yorka in širše. Reference vključujejo vse od Beyoncé pa do pianista Phyllisa Chena in multiinstrumentalista Freda Firtha, ustanovnega člana britanskih progresivcev Henry Cow. Gre skratka za precej prilagodljivo in fleksibilno zasedbo, ki funkcionira tako v bolj eksperimentalno naravnanih sferah sodobne glasbe kot tudi v okvirih bolj generičnega popa, kar se seveda odraža v njihovem glasbenem izrazu.

Zvok zasedbe Cuddle Magic glasbena srenja pretežno umešča v okvir komornega popa, za katerega je značilno spajanje klasičnih pop formul s sofisticiranimi aranžmaji orkestrskih glasbil ter perkusij, ki so vpeti v menjajoče se taktovske načine in poskakujoče tempe ter so podkrepljeni s kompleksnimi moško-ženskimi večglasji. Poudarek je torej na notranji dinamiki posamičnih skladb in detajlih nasploh. Zato ne gre brez omembe najbolj nadarjenega fanta s plaže, Briana Wilsona, čigar vplivi resonirajo v različnih odsekih komadov albuma Ashes/Axis. Toda če je na njihovih doslejšnjih izdajah osrednja vloga pripadla dediščini folka in je posledično prevladovala raba akustičnih instrumentov, pa so v aranžmajih albuma Ashes/Axis pomembnejšo vlogo prevzeli elektronski zvoki sintetizatorjev in občasno tudi ritem mašin. Kljub temu pa bend ohranja filigranski pristop k oblikovanju zvoka in efektivno preskakuje meje med akustičnim in digitalnim, med tradicijo folka in komornega popa. Kot opozarjajo že sami, je najpomembnejši aspekt novega albuma v tem, da je bendu prvič uspelo, da so njihovi šolski prijemi in nasploh poznavalski pristop podrejeni popovskemu zvenu komadov, ne da bi slednji pri tem izgubili na svoji teksturni bogatosti in aranžmajski kompleksnosti.

Čeravno se zasedba lahko pohvali s precej samosvojim pristopom k popularni glasbi, pa v njihovih komadih odmevajo številni vplivi. V oziru na vokalne aranžmaje gre zagotovo omeniti vplive večglasij folk superbenda Crosby, Stills, Nash & Young. Ob poslušanju albuma, denimo pri komadu Jackie, pa se v misli pogosto prikradejo tudi asociacije na heroja sodobnega folka, Sufjana Stevensa, kot tudi na newyorške indie femjmiče Vampire Weekend. Folk moment skratka ni nepovratno potisnjen v ozadje. Ob večglasjih je potrebno omeniti tudi akustično kitaro, ki vselej ohranja vlogo prvega glasu zasedbinega glasbenega izraza. Tukaj gre izpostaviti komad The First Hippie On the Moon pt. II, ki se iz melanholičnega folkovskega sozvočja akustične kitare, klarineta, harmonike in žensko-moškega dvoglasja v drugi polovici prelevi ritmično razgiban pop hitič. V bolj tradicionalni folkovski okvir pa je sicer vpeta zaključna Round and Round. Vendarle - kot rečeno - večino skladb prežema fuzija analognih sintov in Casio otroških klaviatur, akustičnih bobnov in perkusij ter zaprašenih zvokov ritem mašin, akustične in bas kitare, pihalnih vložkov in izsekov različnih terenskih ter drugih posnetkov. Kot eklatanten primer naj navedemo komad Trojan Horse, ki naj bi ga, tako kot tudi skladbi Slow Rider in Getaway, navdahnil glasbeno-plesni izraz Bawa, ki se od nedavnega ponovno prakticira v severozahodni Gani. Kot komercialnemu radiu posebej prijazna, vendar posledično tudi nekoliko manj intrigantna pa izpostavljamo komada Kiss You in temu sledeči Spinning. Nasprotno pa se v štiklu Voicemail, v katerem se bend spogleduje z bolj ali manj sodobnim r&b-jem, manifestirajo vse njihove songwriterske spretnosti, predvsem v oziru na vokalne prijeme, kjer moramo pohvaliti glas Kristin Slipp, ki v spomin mestoma prikliče samo Björk.

Cuddle Magic nas z albumom Ashes/Axis tako zalagajo z razveseljivo dozo subtilno aranžiranega folkovskega popa, ki nikdar resnično ne odvzame sape, je pa kljub temu več kot primeren material tako za pozne kot tudi zgodnje zimske ter spomladanske urice, ki jih radi namenjamo takšnemu in drugačnemu crkljanju.