Cult Club: Play With Lies

Recenzija izdelka
30. 6. 2016 - 19.00

Domestica Records, 2016

 

Alternativni pop duet Cult Club, ki žanrsko sodi v elektro, ambientalo, new wave in dream pop glasbeno košaro, je bil ustanovljen v Berlinu. Sestavljata ga kanadčanka Sally Jørgensen in srb László Antal, oba vizualna umetnika in performerja. Cult Club je aktiven od leta 2014, ko so ustvarjalcema skupni interesi porodili idejo za glasbeni projekt. Dvojec glasbene stvaritve prepleta z vizualnimi kreacijami in ustvarja lastne videospote. Ti so večinoma minimalisični in močno estetizirani, posneti kot eksperimentalni ali art-film, blizu jima je tudi tehnika stop-motion.

Ustvarjalca sta bila pred tem že člana vidnih underground synthpopovskih zasedb Sixth June in Sally Dige. Zvok Cult Cluba bazira na Sallyjinih večplastnih harmoničnih vokalih in Laszlovih drsnih bas linijah, ki zvenijo čez elektronsko ustvarjeno ozadje. Vokalistka dobro uporablja prepono, zato so slišni tudi poživljajoči vzkliki, lomljenje enotnosti, ki jih na redko spremljajo tudi Laszlovi back vokali. Za album so značilne počasnejše in hitrejše, torej bolj plesne tolkalne spremljave, sintetizatorske melodije in dodatki, ki doprinesejo k grajenju celotnega ambienta.

Širok razpon vokala vseh osmih komadov sega od zelo globokih glasov, ki so uporabljeni v večini skladb, do visokih diskoidno zvenečih vskokov. Na splošno zvok albuma spominja na synthpopovske skupine iz 80-ih, pomešane s ščepcem mrakobnosti, ki jo ustvarjajo otožna čustvena besedila in nekoliko robotske spremembe ritma. Basi vse skupaj zaokrožijo in ustvarijo postpunkovsko tonsko podkuliso. Na trenutke mistično zveneči sintetizatorski prijemi celotnemu spektru zvokov priskrbijo posebno slušno estetiko. Album učinkuje, kot da bi zvočna mešanica odzvanjala v poslušalčeva ušesa iz nekakšne votline. Zasanjani vokali in sintetizatorji namreč delujejo nekoliko hladno in oddaljeno, vseeno pa odmevno.

Osebna besedila prepevajo o medčloveških odnosih in so večinoma ljubezensko tematizirana. Zaradi poplave emocij bi album dua Cult Club lahko označili za nekoliko patetičen. Vendar je, ko se v poslušano vsebino vživimo, v resnici prav posebna tematizirana glasbena izkušnja. V poslušalcu vsekakor vzbudi posebne občutke in ga, z na trenutke tudi eksistencialnimi elementi, potopi v inspirativno zamišljenost.

Cult Club meša občutke sanjavosti in melanholije v obliki nežnih elektro popovskih zvočnih prepletov. Lahko bi ga primerjali s sodobnimi minimalwaveovskimi skupinami, kot sta glasbena dueta Linea Aspera in Keluar. Glavni vplivi pa verjetno izvirajo iz odmevov 80-ih let prejšnjega stoletja, ko so svetovni Depeche Mode in cukrasti disko kralji Human League ustvarili vir inspiracije za mnoge novejše skupine, ki so pop iz osemdesetih malce pomračile in ga prilagodile sodobnemu času. Na Cult Club so verjetno vplivale številne synthpopovske in newwaveovske zasedbe.

Naslovnica plošče je umetniško delo, slika na pol zakritega stiliziranega ženskega obraza v odtenkih hladne modre barve. Celota albuma je emocionalna in otožna, vseeno pa ritmična, zanimiva in ušesom prijetna. S pravo mero zateženosti nas popelje na popotovanje razmisleka o medsebojnih človeških odnosih, ki ga spremlja fluiden preplet konsistentne melodike.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.