Warp, 2013

Ko so se Darkstar s singlom Aidy's Girl Is A Computer prvič pojavili na radarju malce širšega kroga poslušalcev, smo jih v svojih možganskih predalčkih večinoma uvrstili zraven Mount Kimbie, Jamesa Blaka in podobnih izvajalcev, ki so v letih 2009 in 2010 sprožili selitev elektronske glasbe s plesišč v dnevne sobe. Nekateri so gibanje poimenovali post-dubstep, v bistvu pa je šlo za precej ohlapno definirano elektroniko, ki je bila v svoji esenci predvsem zelo čustvena, topla in intimna. K vsesplošnemu navdušenju nad mladimi angleškimi dnevnosobnimi zasedbami so pripomogli še the xx, ki si z zgoraj omenjenimi izvajalci sicer niso delili istih žanrskih korenin, so pa definitivno črpali iz iste estetike, in jesen leta 2010 je bila nedvomno pravi čas za izdajo prve plošče zasedbe Darkstar. Trio je North spravil v štacune oktobra tistega leta in naletel na pozitivne, a precej presenečene odzive. Glasba na plošči je bila namreč precej drugačna od tiste, ki so jo obljubljali pretekli singli. Komadi so imeli precej bolj tradicionalno, celo popovsko strukturo, v ospredju niso bili več semplani vokali, ampak glas pevca Jamesa Butteryja, hkrati pa je glasbo prevevala nekakšna navihanost, ki je bila sicer še vedno zavita v precej temačne sintetične tone, a pogledovala tudi proti precej novim obzorjem.

Dobri dve leti kasneje, februarja 2013, ob poslušanju najnovejše stvaritve zasedbe Darkstar, plošče News From Nowhere, lahko ugotovimo, da fantje nadaljujejo z vztrajnim premikanjem proti neznanemu in nepričakovanemu. Tokrat so se vrgli v bolj psihedelične vode, po katerih plavajo z eksperimentalno miselnostjo, ki se bolj kot na post-dubstep opira na tradicije dream popa, tunngovske  folktronice in neopsihadelije v stilu Animal Collective. O kakšnih resničnih groovih in beatih v bistvu ni več ne duha ne sluha, nadomestili so jih razlomljeni in kaotični kliki in treski, ki jih le občasno podpre čudno zveneč snare ali pa zamolkel kick. Komadi nimajo niti nobenih omembe vrednih hookov ali vsaj opornih točk, ob bolj površnem poslušanju plošče se tako rekoč zlijejo v eno samo dolgo zvočno odisejado. 

Ko pa prisluhnemo bolj pozorno, slišimo, da se v reverbu otvoritvene pesmi Light Body Clock Starter skriva mantrično ponavljanje besed wake me up; slišimo hipnotičen spoj lajnastega synth riffa in eteričnega vokala v komadu Young Heart's; slišimo, da se na plošči skriva nešteto malih presenečenj, ki se mogoče ne kosajo z instantno zadovoljujočimi trenutki plošče North, še vedno pa poskrbijo, da lahko poslušalci uživamo tudi v plati News From Nowhere. Predvsem pa je očitno, da so v njenem ustvarjanju uživali Darkstar. In to je najbolj pomembno. Čuti se, kadar zasedba ustvarja s srcem in sledi svoji viziji, vse skupaj pa se odraža tudi na poslušalčevi izkušnji, ki bo naslednjič, o tem ne dvomimo, še boljša.