AKP Recordings, 2024

V Tolpi bumov se podajamo v ZDA, natančneje v kalifornijski Los Angeles, kjer je jeseni leta 2021 nastal nov trio in v istem oktobrskem popoldnevu tudi njegov debitantski album z naslovom Speak, Moment. Zasedbo brez pravega imena tvorijo Dave Harrington, Max Jaffe in Patrick Shiroishi, bolj kot karkoli drugega pa je trio izraz spontanosti in dolgoletnega glasbenega prijateljstva ter posrečeno zrcaljenje tega prijateljstva v glasbeni izdelek.

Plošča je nastala na jesensko kalifornijsko ponedeljkovo popoldne, ko so se na pobudo Maxa Jaffeja zbrali on sam za bobni, Dave Harrington s kitaro in elektroniko ter Patrick Shiroishi s saksofonom. Harrington je kitarist, multiinštrumentalist, nekdaj član newyorških indie rock bendov, danes ena od vidnejših jazzovskih person newyorškega podzemlja, sicer pa alumni univerze Brown na Rhode Islandu, kjer je spoznal glasbenika, ki je verjetno najmočneje zaznamoval njegovo glasbeno kariero. To je Nicolas Jaar, sloviti ameriško-čilski producent, ki je med drugim letos končno obiskal Ljubljano in na festivalu Sonica ob nastopu izvedel tudi delavnico. Dave Harrington je bil ob Willu Epsteinu tretji del sestavljanke, ki je v bombastičnem začetku Nicolasove kariere pomagal v bendovsko živo formo preobraziti njegov izvrstni album Space Is Only Noise. Njuno plodovito nadaljevanje se je kasneje udejanjilo tudi v skupnem projektu Darkside, ki je združil Jaarov svet eksperimentalne elektronike in Harringtonovo jazzovsko ozadje. V prejšnjem desetletju se je Harrington z nekaj odličnimi albumi torej uveljavil tudi z jazzovskimi ploščami.

Naslednji član benda, je Max Jaffe, bobnar, ki je svojo kariero v preteklem desetletju in pol gradil v različnih zasedbah newyorške avantgardne scene, globalni preboj pa verjetno dosegel s članstvom v kvartetu Elder Ones, ki na poetski, aktivistični poti spremlja prodorno ameriško vokalistko Amirtho Kidambi. Jaffejev zaščitni znak so ritmične akrobacije, ki črpajo iz dediščine spiritualnega jazza in newyorške avantgarde, oboje pa prvovrstno prikaže na plošči Speak, Moment in je po recenzentovem skromnem mnenju triov najmočnejši člen. Tretji člen je saksofon, ki ga vihti Patrick Shiroishi, del losangeleške nove jazzovske scene in član velikega števila bendov, ki svoj zvok ustvarjajo iz tvari in zapuščine prostega jazza, fusionovskega jazza in math rocka.

Zavidljive in raznovrstne dosedanje glasbene kariere, izkušnje akterjev in momentalne okoliščine, v katerih je plošček nastal, pa so pred posluhom zven albuma postavljale pod nekakšen vprašaj. Bo to fuzija elektronike in jazza, bo to neskončno prosto improviziranje ali nekakšna spiritualna jazzovska zgodba? V resnici je vse to in še marsikaj več. V glavnem album Speak, Moment biva v prosti improvizirani sferi, tja pa se spusti iz relativno priljudnih atmosfer prve polovice albuma, od koder se nam, tako kot na njegovi naslovnici odpro vrata v vse kompleksnejše forme in vse bolj avantgardni značaj albuma. Tako je tkivo, ki tvori zvočno podobo albuma, povezano pod taktirko oziroma palicami Maxa Jaffeja, ki poleg akustičnega zvena v prvi polovici uporablja tudi elektronske dodatke, zanimivo pa čistokrvni groove ponudi zgolj v osrednji skladbi od petih, ki jih slišimo na albumu. Sonični lok Harringtonove kitare je drugačen, iz zamazanih atmosfer prve polovice albuma plava k vse čistejšim v sredini albuma, medtem ko improvizacijsko sledi vse bolj kompleksnim pasažam in formam. Na začetku tako še lahko lebdimo nad puščavo, na oblakih psihedelične jazzovsko-rockerske fuzije in prek skoraj matematično čiste, performativno zahtevnejše sredice albuma na koncu zopet pristanemo v nekoliko bolj zamazanih, točkastih improvizacijah, v katerih se na koncu prepletata Harrington in Shiroishi. Slednji nastopi podobno kot kitarist. Iz krasnih, skoraj spiritualno čistih saksofonskih iger na začetku albuma se spuščamo v vse bolj artikuliran jezik sredine albuma in v njegovi drugi polovici prestavimo v višjo prestavo, v kričečo, prostojazzovsko, virtuozno predstavo glasbenih vesolij, ki segajo vse od Mike Vainia, prek Necksov in Johna Zorna do Alberta Aylerja in Milesa Davisa ter emocionalnega vrtiljaka, ki pokrije vse, kar človeška duša doživlja. Seveda vse to prek treh izvrstnih glasbenikov sublimirano in destilirano v – kot rečeno – enkraten album.