Coughee Brothaz Enterprise, 2017

Že nekaj časa vemo, da bo jutri, 17. marca, v Gala Hali pred slovensko publiko prvič stopil Devin the Dude, od komercialne špure spregledani veteran houstonskega hip-hopa. Prešnji petek, 10. marca, pa je Devin brez posebnega pompa izdal album, ki ga danes poslušamo v Tolpi bumov. Njegov deveti studijski - Acoustic Levitation. Najprej pa – kdo je Devin the Dude?

Doma je iz Houstona, po sceni pa lomasti že od leta 1994 in prve plošče grupe Odd Squad, Fadanuf Fa Erybody. Obskurni trio se je z njo izstrelil v antologije južnjaškega hip-hopa in v njegov DNK dodal nekaj svojega. Plošča je sicer izšla pri legendarni houstonski založbi Rap-a-Lot, ki velja za enega stebrov vsaj južnjaške, če že ne celotne stare šole. Devin se je vmes odpravil na solo klepetaško kariero in se v podzemlju uveljavil kot model z izjemno barvitim flowom in vselej namazanim jezikom, ki možganom dobesedno non-stop ponuja stimulacijo v obliki strastnega kajenja marihuane. Ta je v njegovih preteklih stvaritvah tudi prevladujoč motiv, Devin pa zasluženo nosi titulo največjega pohca med raperji. Poleg Devina pa so zakajeni tudi njegovi biti. Počasni, polni basov, vselej pa so vsebovali nekaj tistega južnjaškega flavorja, ki fuzira soul in jazz z r'n'b-jevskim pimpin' zvokom.

Produkcija tudi na Acoustic Levitation predstavlja enega Devinovih adutov. V primerjavi s prejšnjim albumom One for the Road se sliši, da je tu za odtenek več tistih, če hočete, senzualno usmerjenih komadov, a vendarle z manj samplanja. Basovske linije hipnotično vodijo igro, slišimo wah-wah kitare in klaviature iz sedemdesetih, vendarle pa je dovolj prostora prepuščeno tudi z 808 ritem mašino napojenemu zvoku, ki je za ameriški jug pravzaprav avtohton. V trapovskem bangerju We High Right Now in obuditvi Odd Squada z Robom Questom in Jugg Muggom fantje delujejo, kot bi bili modernemu južnjaškemu zvoku zapisani že vso kariero.

Devin je ohranil svoj prepoznavni, variabilni stil dostave, v katerem hitrosti včasih menja na vsakih nekaj barov. Dodal pa mu je še precej petja in tako stvar v asonanci z biti pelje v malce čutnejše vode, od katerih odsevajo tudi romantična besedila. Že otvoritveni komad Can I nam da misliti, da je Devin pri 47-ih morda preklopil svoj fokus. Če je na prešnji izdaji še stregel s svojo ulično modrostjo in prizemljenimi opisi življenja na ulici, je tega na novem izdelku manj. Če že, gre realness začutiti v njegovi naraciji vsakodnevnih dogodivščin – obiskovanju strip klubov in partijev, pick-upih oz. dvorjenju damam z otroki, drugih samoironičnih, komičnih situacijah ter nenazadnje neskončnem pohanju. V okviru upoštevanja tako lastnih kot industrijskih standardov pa ne umanjka niti obilo spolne perverzije. Prvič se je torej zgodilo, da Devin velike večine plate ni posvetil kajenju trave. Več je osebne izpovedi človeka, ki je dopolnil 47 let in živi rapersko življenje, polno vzponov, padcev, pičk, drog ter bab.

Ugotovimo torej lahko, da tole sploh ni eksluzivno hip-hop album, kar pa lahko vzamemo kvečjemu kot njegovo kvaliteto. Če pogledamo današnje trende, je scena polna artistov z edinstvenimi izrazi, ki mešajo hip-hop, r'n'b, petje in rapanje, ki je seveda Devinova najmočnejša točka. Še vedno goji živahen flow, ki sicer ob nekaterih počasnejših komadih ne pride do pravega izraza, predvsem pa v drugi polovici albumu umanjka nekaj dinamike, kakršno denimo vnaša trap estetika komada I'm in the Galaxy z vokalistko Roe Hummin. Devin the Dude nam je torej dostavil še en plošček z njegovim prepoznavnim odtisom, ki po kvaliteti in po izrazu ne odstopa od dosedanjih izdaj oz. jih celo nadgrajuje. Če so nekatere Rap-a-Lot oz. Coughee Brothaz plate v preteklosti morda delovale nekoliko pozabljene v času, gre Devinu na roko zeitgeist trenutne hip-hop scene. S senzualnim, globokim zvokom z mešanico visokokvalitetnega devinovsko epizodnega pljuvanja, petja ter kančkom sodobnega trepovca se houstonska pojava postavlja ob bok nekaterim najbolj izpostavljenim artistom trenutne generacije. Jutrišnji nastop v Gala Hali bo gotovo postregel z nekaterimi novimi komadi, zato poleg die-hard oboževalcev toplo vabljeni tudi vsi poslušalci danes predstavljene plošče.