Invada, 2021

Padamo v rušilnem času, ko se briše in maliči spomin in krade ustvarjalnost, identiteto, glas in zemljo. Barvitost je tlačena in tlakuje se nova predpisana uniformnost. Strmo narašča volja po premoči, vnovični kolonizaciji in iluminirani, plemeniti čistunskosti. Zgodovina se svoji nazorni pedagoški vrednosti navkljub obrača v prekleto začaranih krogih. Ob tem spomnimo, da so za totalno uničenje najprej nujni razdelitev, raztreščenje, razcep. Divide and Dissolve.

Vse govori v prid temu nedvomno praktičnemu načinu dela. Primer tega je denimo razpršenost delavcev, da se torej ti ne povezujejo v večje skupine, s čimer je omajana moč v zahtevi po tem, kar jim za opravljeno delo pripada. V naši čudoviti domovini, ki v tem principu seveda ni osamljena, je slepa, uničujoča razdeljenost na vaše in naše, črne in bele ... kakor želite, še en, v oči bodeč primer tega. Podobno je z delitvijo na male in velike, pri čemer najprej najebejo marginalizirani. In tako naprej v neskončnost. Ne pozabimo še na ignoranco – upiranje in nevoljo ali pa nemoč za informiranost, posedovanje znanja, modrosti in empatije – ki je vzgajana, vsiljevana, če ne kar zahtevana, in bistveno prispeva k preprostejši manipulaciji, k širjenju apatičnosti. Raztreščenost pogublja. K sreči nismo enotni v brezbrižnosti, kar se nemalokrat pokaže v eni od velikih umetnosti – glasbi.

Divide and Dissolve je aktivistični dronerski duo dveh deklet iz avstralskega Melbourna. Šolana saksofonistka in kitaristka Takiaya Reed in bobnarka Sylvie Nehill sta se spoznali prek skupne kolegice, predvsem pa ju veže njuna staroselska kri, ki je zvočno zavrela kmalu po srečanju. S svojo letošnjo, tretjo studijsko ploščo Gas Lit mantrično ponavljata svoje zahteve, izražene na prvencu Basic iz leta 2017 in na drugi, leto pozneje izdani studijski plošči Abomination. Do danes popolnoma nespremenjeno, vklesano v kamen kot zapovedi, terjata vse. Zahtevata povračilo za brezsramno kolonizacijsko opustošenje, dekolonizacijo, decentralizacijo, zavrnitev asimilacije in uničenje nadvlade belega človeka.

Silovito sporočilnost pa duo Divide and Dissolve poleg naslovov skladb in spremnega besedila posreduje zgolj z inštrumenti. Z monolitno zdronizirano kitaro, hreščečimi linearnimi činelami in nasploh kolosalnimi tolkali ter srepim, a lepim zvokom saksofona glasbenici vzpostavljata posebno dvojnost svoje osemdelne pripovedi, ki jo prelomi govorjena beseda tretje pesmi s plošče Did You Have Something To Do With It. Edine besede, ki jih slišimo na plošči Gas Lit, je spisala in v samozavestno trpek glas zvezala v Venezueli rojena umetnica in pesnica iz Brooklyna Minori Sanchiz-Fung, ki z ustvarjalkama Reed in Nehill sodeluje že od prvenca in vedno znova za vsako ploščo prispeva po eno lucidno poemo in njeno interpretacijo. Tokrat je bila ta postavljena pred četrto skladbo Denial, ki iz poslušalca izvleče najmočnejši odziv in tako neizpodbitno izpostavi osrednje gonilo problematike, ki jo naslavljata glasbenici – zanikanje.

Prvotno je glasba dvojca Divide and Dissolve nihala na varni horizontali zasedb Sunn O))), Earth, Boris in tudi True Widow. Z leti sta glasbenici počasi le stopnjevali prednevihtno napetost in na sceno vse bolj vstopali s popolnoma drugo, pretečo in bolj razjarjeno dinamiko, ki bi jo pripisali denimo zasedbi Einstürzende Neubauten ali ameriškim Sumac in ki se je najizraziteje, v najizvrstnejši obliki do sedaj manifestirala prav na aktualni plošči Gas Lit. S svežim materialom sta si z večjo mero drznosti, hoteč ali ne, še bolj trdno utrli pot v metalsko oziroma doomstrsko okolje.

Plošča Gas Lit je protestna plošča, ki hoče ozaveščati in presekati vztrajno potuhnjeno nadaljevanje kolonizacijske politike, maličenja in uničevanja zgodovine, zemlje, bogastva in življenja, ožigosanih za necivilizacijske in neotesane. Ali bo edina možna oblika povračila uspela s tehniko označitve, požiga, razcepitve in končno sesutja tega, kar imenujemo cvetoče, razvito in moderno življenje? Divide and Dissolve je, kot kaže, edina in tudi že uspešno preverjena oblika izničenja.