Ván Records, 2019

Tokrat se v Tolpi bumov ukvarjamo s prvencem anonimnega dvojca (DOLCH). Feuer je plošča, ki je izšla pri nemški založbi Ván Records, pod streho katere domuje kar lepa druščina projektov takšnega žanra, s kakršnim se predstavlja tudi (DOLCH).

Bendova prva izdaja sega v leto 2014; to je bila demo kaseta, ki je izšla pri založbi Totenmusik, posneta leta 2013. (DOLCH) sta že v samem štartu hitro eksplodirala na površje podzemne scene obskurne glasbe. Njune prve izdaje so pravi zbirateljski biseri. Naslednja kaseta z naslovom Licht. Maschine. Herz. je nadaljevala trend zvena, ki ga je dvojec izjemno dobro zastavil že s svojo prvo izdajo. Isto leto je pri zalobi Ván izšla še kompilacija I & II, kompilacija, ki je obe predhodno izdani kaseti predstavila na vinilu. Založba Ván je takrat postala stalni partner benda in mu je nato leta 2016 izdala sedeminčno ploščo, ki si jo je delil s projektom King Dude. Ta kratka izdaja z ameriškim okultnim rockerjem je bend izpostavila širši javnosti in njegov status v podzemlju je z vsako naslednjo izdajo eksponentno rastel. Leta 2017 je poslušalcem ponudil še dve izvrstni zadevi. Istočasno sta pri Ván izšla mini album III : Songs Of Happiness…Words Of Praise in sedeminčar An Den Mond.

(DOLCH) že od samega začetka ustvarja inovativno kombinacijo depresivnega black metala in goth rocka. Na mestu je tudi primerjava z nizozemskimi Gold, katerih glasbo zaznamujejo podobni vplivi. Še bolj pa nas spomni na zasedbo Urfaust, predvsem v kontekstu ritualističnega poudarka, s katerim nastopajo bendove kompozicije. Predvsem prve izdaje (DOLCH) so se ponašale z zanimivim zvenom kitar, ki ga lahko umestimo v domeno depresivnega black metala. Zelo hladen, kompresiran zvok distorzije je projiciral melanholično vizijo benda in v kombinaciji z vokalom ustvaril pogubno zvočno kuliso za temne dni.

Plošča Feuer je bendov prvenec, čeprav ne deluje kot prvenec glede na to, koliko materiala je bend že ponudil, zato nam plošča deluje prej kot drugi album, predvsem če imamo v mislih tudi njun mini album III : Songs Of Happiness…Words Of Praise. Tudi produkcija na plošči je bolj dodelana in se ponaša z več finesami ter sloji aranžmajev kot predhodne bendove izdaje. Opaziti je tudi napredek v izvedbi vokalov, ki so zdaj izraziteje melodični. Feuer deluje bolj pop kot ostale izdaje (DOLCH). Sam bend je sicer ostal zelo podobno zastavljen kot prej, a očitno je s to ploščo skušal poslušalcu ponuditi več. Tu imamo v mislih predvsem produkcijo, ki tokrat vsebuje manj šumečih lo-fi kitar in na splošno višjo kvaliteto posnetkov. Pa tudi kompozicije skladb so bolj razgibane, kar še ni bila stalnica bendovih starejših izdaj, ki so točno ciljale na monotonijo in repeticijo, tipični za žanr.

A žal nobena od skladb s plošče Feuer ne pričara mistične atmosfere, primerljive tistim, ki smo jih našli na prvih dveh kasetah. Vsi, ki smo bend spremljali od začetka, ob novi izdaji ostajamo hladni. Razumemo kvalitativni preskok na nivoju produkcije, vendar ga v tem primeru ne pozdravljamo kot najboljše odločitve. Razumemo tudi dejstvo, da se (DOLCH) razvija in v svojih godbah napreduje. Zato ne želimo izreči absolutne kritike, obsodbe plošče Feuer kot slabe. Dejstvo je pač, da smo pričakovali izdelek, primerljiv njihovim predhodnim, dobili pa smo nekaj, kar s produkcijske plati deluje bolj dovršeno. (DOLCH) na plošči operira z zavidanja vrednim atmosferskim manevriranjem, kar na tem nivoju ne uspe prav veliko bendom. Bendov nov material torej pričara vrhunsko apokaliptično godbo, ki dobro sovpade s propadanjem tega sveta. Plošča v svoji celoti deluje fatalistično in depresivno, kot je bend deloval že prej, vendar nas ne prepriča oziroma ne deluje tako dobro kot dvojčev predhodni material.

Feuer je sicer del trilogije, ki jo bo zasedba zaokrožila še z naslovoma Nacht in Tod. Zanimivo bo opazovati razvoj benda, tudi ali predvsem z vidika njegove popularnosti, plošča, ki jo predstavljamo tokrat, je namreč bistveno dostopnejša širšemu občinstvu kot demo kasete, ki so bendu prinesle kultni status ...