Samozaložba, 2013

Pol ure energičnega, spevnega, hitrega punk'n'rolla, začinjenega s ska-reggae vplivi.

Drek u pest je oi punk zasedba v ljubljansko-kranjski navezi, ki deluje okroglih deset let. Podatki o nastanku si niso enotni in morda tudi ne povsem pomembni. V nocojšnji Tolpi bumov bomo poslušali njihov tretji album Dvigni svojo pest. Datum samozaložniškega izida bomo izenačili s predstavitvijo albuma v živo, ki je potekala 6. 9. v samoniklem „centru kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture“. Tako se na medmrežnih straneh predstavlja Trainstation Squat, eden novejših klubskih koncertnih prostorov v Kranju. Drek u pest so prav gotovo koncertni bend, kar dokazujejo z več kot sto koncerti po Sloveniji, Balkanu in Evropi. Svoje koncertno poslanstvo opevajo tudi na albumu Dvigni svojo pest, in sicer v četrti skladbi z naslovom Turneja, ki je ovekovečena tudi v obliki videospota – premierno prikazanega ob sami predstavitvi albuma v začetku septembra. In vendar biografijo benda ne krasijo le številni koncerti od tod in tam. Zasedba Drek u pest je med drugim sodelovala tudi pri filmu Slovenka režiserja Damjana Kozoleta; morda je prav ta izkušnja bendu ponudila dovolj izzivalno in seveda tabuizirano temo za drugo skladbo z naslovom Kurbe. We Are All Prostitutes (mi vsi smo prostituti) je skladba angleške post punk zasedbe The Pop Group, ki je na podoben način razkrinkala pervertirano tržno ekonomijo, svet, v katerem je vse naprodaj in se vse kupuje. Prav vse.

Pred nami je torej tretji album Dvigni svojo pest naše trte listov, zasedbe Drek u pest. Prvenec Umij si roke pred večerjo je izšel leta 2006, leta 2010 je sledil drugi album Nove pesmi isto sranje. Drek u pest ali krajše D. U. P. je bend z zavidljivo kilometrino, ki svoje glasbene slike ni kaj dosti spremenil, kvečjemu izoblikoval prvotno energijo in razvil lasten izraz znotraj ozke žanrske opredelitve - oi, street punk, distorziran rock'n'roll, ki se na trenutke spogleduje tudi z alpsko polko ali s karibskim ska-jem, ter punk-rockovsko, hardkorovsko drvenje umirja z reggae vzorci. Besedila so neposredna, preprosto razumljiva. Brez želje po pretiranem pesnjenju obelodanjajo govorico plemena, soseske, vsakdana, TV-poročil in mastnih ter vročih tem časopisnih naslovov. Katjin prepoznaven vokal se s skoraj monotono jasnostjo poročevalca strumno prebija skozi kitice, ki enostavno eksplodirajo v himničnih zborovskih refrenih, ki si jih boste zlahka zapomnili in ob priložnosti pritegnili skupaj z bendom na kakšni punk veselici, koncertu ali morda tudi na protestu proti elitizmu in trpinom v politiki. Drek u pest se grobo obregnejo ob krivično oblast in absurd, da si to isto oblast izvolimo sami. Za razrešitev konflikta se D. U. P. odpravijo v zgodovino delavskih bojev v skladbi Spomenik in z dvignjeno pestjo v zrak kličejo na Bleferendum v šesti skladbi na albumu Dvigni svojo pest. Pesem Veteran še dodatno razkriva bolečino slovenske mlajše zgodovine. Nekaj skladb služi vzdrževanju prave drže oziroma discipliniranju hrbtenice. Skladbi Prošlo je vrijeme in Ostani to, kar si, izražata bivanjsko tematiko, predvsem pa nasprotujeta spremembi vrednot in zlorabi drog. Izstopa predvsem ironična hard-rockovska skladba Prošlo je vrijeme v srbohrvaškem jeziku, ki močno spominja na rockovsko zapuščino nekdanje skupne države. Preostalih trinajst skladb je odpetih v slovenskem jeziku, kar še poudarja sporočilnost zasedbe.