Giegling, 2014

Tokrat se v Tolpi Bumov prvič soočamo s ploščo nemškega DJ-a in producenta Gillesa Aikena alias Edwarda. Into A Better Future je njegova druga samostojna dolgometražna izdaja in prva za vedno bolj profilirano, zelo filingaško založbo Giegling, katere katalog naj bo tu zgolj priporočen, saj boste vsi z dovolj zanimanja že sedaj vedeli, da se okoli nje trenutno motovili dovolj nosov mednarodne javnosti, da založbi pač ni moč uiti.

Ime Edward je na sceni prisotno že dovolj časa. Kot house DJ je že leta aktiven na berlinski sceni, iz katere se je v zadnjem obdobju razlil tudi na širše evropske in ameriške odre. Njegov samostojni prvenec Teupitz je leta 2012 izdal Aikenov sicer stalni kreativni sodelavec Oskar Offerman za svojo založbo White. White je med drugim ena tistih izpostav, ki je v svojem katalogu dala priložnost tudi mlajšemu slovenskemu producentu globljih house rezov, Vidu Vaiu. Edwardova diskografija ni pretirano obsežna, vendar pa je poleg omenjenih dveh albumov v njej najti tudi tisto standardno mero kratkometražnih izdaj, med katerimi naj tukaj izpostavimo le izredno močan lanski EP z Oscarjem Offermannom za založbo Thema, naslovljen Verses, potem Feuerhand, letošnji stilski predhodnik nocojšnje plošče, ki ga je izdala Die Orakel, ter plošček remixov, na katerem se je Aiken ukvarjal z glasbenim izročilom Connyja Planka, legendarnega nemškega producenta in glasbenika, pionirja in vizionarja uporabe metod produkcije elektronske glasbe, katerega čar je v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja na tak ali drugačen način ključno zaznamoval tako imenovani krautrock, izredno vplivno nemško glasbo in z njim izvajalce, kot so Kraftwerk, Neu!, Cluster, Harmonia ter še veliko drugih.

Nocojšnja plošča, Into A Better Future, je na težko odeta prav s to krautersko zgodovino, njenim prenosom tehnik jamajškega duba v evropske studije in naknadnim razvojem klubskih muzik v Chicagu, Detroitu, New Yorku in ne nazadnje Berlinu. Into A Better Future je torej deep house z razširjeno historično zavestjo in kot tak referira tudi še dalje navzven, najbolj bistveno v raznolike estetske zaznamke post punka, progresivnega rocka, predvsem poglavja solističnega dela Roberta Frippa ter seveda Enov ambient, z vsemi zgodnjimi plusi žanra.

Predvsem pa je, kot rečeno – deep house. Into A Better Future na trenutke plava z značilnimi okruški južno- in srednjeameriških ritmik ter se v razpoloženju tudi dotakne logičnega disko razpleta. Omenjeni post punk je podobno kot ambientalni vplivi eterično prisoten vseskozi harmonske strukture komadov. Dub in krauterske tehnike zelo značilno nosijo vsak posamezen vstopajoči element, vsakemu je dan svoj odmevni prostor, svoj zrak za dihanje, ki posledično poskrbi za spet značilni, a vedno fascinantni, globoko hipnotični razštelano sinhroniziran razplet. Svoje mesto v razprtem, na občutek skoraj improviziranem aranžmajskem toku dobijo tudi DJ-ske tehnike, kak filter in crossfader tu in tam in z njimi tudi občasna markantna prisotnost uporabe sempla, izrezanega in zopet vstavljenega, ki na pravih mestih v že tako širok stilski vnos in vpogled prispeva še aluzije na elemente zgodnje hip hop kulture in njenega prispevka sodobnemu bazenu glasbenega izročila. Zdaj pa smo res že tam, kjer lahko z vso jasnostjo ugledamo konstitucijo legendarnih čikaških in newyorških house muzik.

Vendar je plošča Into A Better Future deep house v še enem, zelo specifičnem, zelo posebnem pomenu, ki ga najverjetneje nosi že kar v naslovu. Edwardov house je elegična, žalostna muzika. V tem s sabo nosi duha neke specifične ameriške glasbe, rojene na plesiščih tistih preslišanih in spregledanih posameznikov. Že res, da prihaja iz Berlina 21. stoletja, vendar pa je dovolj ozaveščena, dovolj zaprisežena in dovolj klubska, da pelje neko specifično zgodovino dalje, v nujnem upanju na boljšo prihodnost. V tem je Edwardova nova glasba edinstvena in se zlahka kosa z večinskim delom sodobnih hibridnih konglomeratov podobnih izrazov. Zato je Into A Better Future deep house v tistem pomenu besede, ki ga v resnici niti ne bi bilo potrebno posebej izpostavljati. „House music isn't so much a sound as a situation“. *DJ Sprinkles / Midtown 120 Blues Intro