RR Gems, 2024

Tokrat se v Tolpi bumov spuščamo v možganske globine, tja, kjer je sinaps več, kot je galaksij v vidnem vesolju, v glasbenem kozmosu pa nekam v jazz, skoraj spiritualen in zagotovo avantgarden jazz z močnim pridihom psihedelične godbe. Pred nami je torej prva plošča zasedbe EEG Coherence z istoimenskim naslovom, ki je izšla pri založbi RR Gems iz Talina. Pri tej založbi se je od njenega nastanka leta 2017 nabralo nekaj odličnih free form in jazzovskih plošč oziroma zasedb, med katerimi prednjačijo vinilne izdaje plošč avstrijske saksofonistke Muriel Grossmann v zadnjih nekaj letih.

EEG Coherence je zasedba iz kanadskega Montréala, ki jo kompozicijsko vodita raznožanrski saksofonist in klaviaturist Devin Brahja Waldman ter kitarist podobne glasbene širine, Osama Sam Shalabi. Brahja je sicer iz ameriškega New Yorka in je v svoji karieri saksofon igral ob Patti Smith ter Godspeed! You Black Emperor, od desetega leta starosti pa spremlja svojo teto, poetinjo Anne Waldman. Devin Brahja Waldman in Sam Shalabi sta sicer sodelovala že v preteklosti – v zasedbah Land of Kush in lani v bendu Kadef.

Shalabi je sicer v Montréalu živeči kitarist, oudist, dobri dve desetletji pa izredno aktiven glasbenik številnih zasedb in albumov, ki je kariero začel izrazito drzno, robno in elektronsko. V drugi polovici kariere je svoj izraz omehčal, skoraj povsem opustil uporabo elektronike oziroma zvočne manipulacije ter se v večji meri posvetil avantgardnemu jazzu in glasbam Bližnjega in Srednjega vzhoda. Preostala člana zasedbe sta še dva Montréalčana, prekaljeni basist Morgan Moore in bobnar Liam O'Neill, sicer član zasedbe Suuns. Pri dveh uvodnih skladbah se fantom pridružita tudi Janice Lowe s flavto in glasom ter pevka Ala Dehghan.

V pripisu k plošči ugotovimo, da bend ime in naslov plošče dolguje EEG-koherenci oziroma sinhroni aktivnosti obeh možganskih polovic, ki jo je mogoče izmeriti s sodobnimi EEG-napravami. Po trditvah avtorja pripisa tovrstna koherenca pravzaprav pomeni odpiranje tretjega očesa, nekakšnega višjega stanja, v katerem Homo sapiens doseže usklajenost intuicije, logike in čustev in je sposoben bivati mirneje. To stanje bo z naraščajočo avtoritativnostjo Države vse nujnejše.

V glasbenem smislu EEG-koherenca verjetno pomeni igro, ki jo usmerjata Shalabi s kitaro in Brahja s saksofonom ter sinti in ki mestoma zna privesti do stanja zamaknjenosti. V središču  plošče je tako svojevrstna kombinacija spiritualnega jazza, posebno mesto pa v zvoku EEG Coherence zaseda kitarska in sintovska psihedelična godba, s katero se na malo več kot pol poti križa pretežno jazzovski značaj zasedbe.

Rezultat je pet imenitnih kompozicij, ki nas v vzporednicah, zarisanih na albumu, vodijo od jazzovskega gruva prvih dveh skladb do vse bolj eksperimentalnih eskalacij. Tako plujemo od enostavnih, repetitivnih plavanj do bolj sublimiranih glasbenih kreacij, v katerih pa je vseeno jasen skupni imenovalec nekakšna koherenca v kompoziciji, v večinoma subtilnem, v določeni meri pa tudi intenzivnejšem poigravanju s tkivom, zadolženim za poslušalčevo procesiranje zvoka.

Glasba je uravnotežena v izvrstnih improvizacijskih dialogih med saksofonom in kitaro, v sredici je gruvi, toda vsekakor neosvetljen reženj v obliki basovsko-bobnarske naveze in sintov. V jazzovskem srcu bend premore oziroma obvlada relativno moderna, skoraj repetitivna preigravanja, pa seveda tudi intenzivnejše, proste forme, ne nazadnje pa ob svoji spritualni svežini prinese tudi dobro mero posnemanja davnih, na srečo še ne povsem preživetih dob.