Esoctrilihum: Eternity of Shaog

Esoctrilihum: Eternity of Shaog

Recenzija izdelka
4. 7. 2020 - 19.00

I Voidhanger Records, 2020

 

Nocoj bomo v Tolpi bumov odprli portale v groteskno dimenzijo francoskega projekta Esoctrilihum. Eternity of Shaog je naslov pete plošče tega projekta, vse dosedanje plošče zasedbe pa so bile izdane prek italijanske založbe I, Voidhanger Records.

Italijanska založba je specializirana za progresivne in čudaške black metal projekte, pri njej pa je dom našlo kar nekaj izjemnih one man bandov. Iz njihovega nabora smo pred kratkim na Radiu Študent recenzirali epsko kolaboracijo med projektoma Spectral Lore in Mare Cognitum, za imeni katerih prav tako stoji en sam človek. V katalogu založbe med drugim najdemo tudi Cosmic Putrefaction in Tchornobog. Ob naštetih projektih solo glasbenikov na založbi I, Voidhanger najdemo še izredno zanimive bende, kot so Haunter, God's Bastard, Neptunian Maximalism in Ævangelist.

Esoctrilihum je projekt, za katerim stoji francoz Asthâghul. Najimpresivnejše dejstvo projekta je, da je od njegovega začetka leta 2017 in debitantske plošče Mystic Echo from a Funeral Dimension ustvarjalcu uspelo nanizati zavidljivo število plošč, saj je Eternity of Shaog njegova že peta izdaja. Tako je v letu 2018 izdal kar dve plošči – Pandaemorthium (Forbidden Formulas to Awaken the Blind Sovereigns of Nothingness) in Inhüma, leta 2019 pa The Telluric Ashes of the Ö Vrth Immemorial Gods. Dolžina vseh naštetih plošč se giblje okoli ene ure. 

Ambicioznost projekta, razvidna iz samega začetka, je z vsako ploščo rasla, albumi pa so se kar naprej izboljševali in dobivali vedno bolj abstraktno in kaotično formo, ki je bila tudi vedno bolj izdelana. Za ustvarjanje takšnih plošč je potrebna disciplina, a tudi izjemna kreativnost, pri kateri projekt Esoctrilihum izstopa s precejšnjo mero originalnosti in inovativnosti.

Godba, tipična za Esoctrilihum, je polna zvočnih slojev, ki znotraj klasičnega benda nakažejo na drugačen koncept ustvarjanja kot pri solo projektih. Namera zasedbe je vsaj po večini ustvarjanje glasbe za koncertiranje živo. V tem najdemo razliko med bendi in Esoctrilihumom ter drugimi solo projekti nasploh, pri katerih je glasbena vizija posameznika brezkompromisna in absolutna, saj ne potrebuje konsenza vseh članov. Gre torej za glasbo, ki se jo drugače konzumira. Vse je odvisno od domišljije in talenta ustvarjalca. Takšni projekti zato delujejo kot slika, polna detajlov. Predstavljajo določen moment umetnikove psihe in ustvarjalnosti. Posledično si ustvarjalci lahko privoščijo, da v svojo godbo dodajajo ogromno ornamentov in pretiravajo z različnimi sloji zvoka, saj kompozicij ne bo nikoli treba interpretirati v živo in omejiti njihovega kreativnega potenciala.

Esoctrilihum se je zadnjimi izdajami popolnoma poglobil v morbiden svet H. P. Lovecrafta. Asthâghul poskuša s svojimi skladbami uloviti groteskno in kaotično brutalnost demoničnih bogov iz Lovecraftovega sveta in jim pridati lastno sonično naracijo. To mu popolnoma uspe, saj si ob poslušanju zlahka predstavljamo peklu podobne pokrajine. Kataklizma black metala, ki mu celo lahko pripišemo simfonično noto, v kombinaciji z drugimi sorodnimi žanri, kot je death metal, ustvari groteskno vzdušje skozi celotno ploščo. Razlog za kompleksnost kompozicij tiči v ogromni količini kitarskih riffov, ki se ne ponavljajo. Tudi ko se, so bobni vedno zelo dinamični, njihovi ritmični preskoki pa pogosti, a vseeno dobro premišljeni. Kaotično zvočno vesolje se nenehno preliva v različne nepredvidljive forme in poslušalcu daje občutek nelagodnosti in klavstrofobije. Redki so bolj atmosferični trenutki, v katerih se lahko poslušalec umiri. Najzanimivejši element na plošči Eternity of Shaog pa je večplastnost godbe. Bobni, kitara in bas so le temelj strukture templja, ki ga postavlja Asthâghul. Ključni so ornamenti, ki so v primeru Esoctrilihuma predstavljeni z godali, sinti, trobentami, kordofoni in drugimi zvoki, kar plošči daje največ karakterja. Predvsem godala so na tem albumu v ospredju in vodijo v najizjemnejše momente in predstavljajo tudi najbolj kreativne točke na plošči.

Eternity of Shaog je plošča, ki od poslušalca zahteva čas in pripravljenost na naporno potovanje v abstrakten svet sadističnih demonskih bogov. Asthâghulov koncept za danes obravnavani album izhaja s plošče Pandaemorthium, v kateri prvič predstavi demonske bogove iz Lovecraftovega sveta. Skozi sonične rituale nas pripelje pred Shaoga Oga Magthotha, ki je med vladarji niča najbolj negativna entiteta. Shaog je vsemogočni bog, nesmrten in prebivajoč zunaj časa in prostora. Prebiva v središču praznega, mrtvega vesolja, zaprt v kletki monotonega obupa, iz katere poskuša pobegniti, tako da obsede nevedočega potnika, ki se skozi svoje sanje podaja v svet ruševin. Shaog ni nič drugega kot naš zlobni jaz z druge strani ogledala, metafora za norosti, ki jih skriva človek. Čas je, da alkimistične formule projekta Esoctrilihum odprejo portale v druge dimenzije.

 

https://www.metal-archives.com/bands/Esoctrilihum/3540429560

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.