Soundway, 2015

Z odpravo apartheida se je močno razživelo tudi južnoafriško glasbeno dogajanje, ki je zahodnjaško publiko v devetdesetih najprej doseglo z razcvetom kwaita, upočasnjenega housa pomešanega z elementi južnoafriških glasbenih tradicij. Dobro desetletje pozneje je s pimpanjem tamkajšnjih lokalnih elektronskih scen na to, da se v južnoafriških predmestjih dogajajo razburljive stvari, opozoril Diplo. Nekje v istem času je evforijo sprožilo Pitchforkovo navdušenje nad sodelovanjem med Radioclit in Esauom Mwamawayom, kakšno leto pozneje pa so svetovni hit že postali Die Antwoord. Od takrat lahko preko specializiranih portalov ves čas spremljamo vzpon južnoafriške plesno-elektronske glasbe, ki se je z lokalnimi značilnostmi posameznih mest izoblikovala v povsem svoje podžanre, kot so townshipe tech in funk, shangaan electro, mzansi in bacardi house ter kopica drugih. Lani je pestro dogajanje na južnoafriški plesni sceni s filmom The Future Sounds of Mzansi, zgovorno podnaslovljenim z 'Welcome to the apartheid afterparty', dokumentiral Spoek Mathambo, ob Die Antwoord ta čas najvidnejši južnoafriški producent in raper, ki sedaj poveljuje superzasedbi Fantasma. Ta je lani izdala odmevno malo ploščo 'Eye of the Sun', pred nedavnim pa še dolgometražni prvenec 'Free Love', ki že močno odmeva tudi v evropskih, britanskih in ameriških glasbenih medijih. 

Ob Mathambu zasedbo sestavljajo še producent DJ Spoko, kitarist Andre Geldenhuys, Bhekisenzo Cele in bobnar Michael Buchanan, ki so vsak zase pustili močne pečate na svojih lokalnih scenah, za nameček pa v zasedbo prinašajo raznožanrska izhodišča. Da Mathamba ob urbanih žanrih zanima tudi kitarska in južnoafriška tradicionalna glasba, se je vedelo že po njegovih solističnih nastopih, kjer je včasih nastopal zgolj s semplerji, drugič s klasičnimi bendovskimi zasedbami. In čeprav je na svojih ploščah govoril tudi o bolj intimnih izkušnjah, je bila podstat njegove glasbe največkrat vedno zavita v partijaško razpoloženje. Sam pove, da imajo zadnjih dvajset let velik razlog za zabavo, ki jo slikovito imenuje »freedom party«, njeno osrednje sporočilo pa je, da čeprav je v revnih predmestjih veliko krivic, kriminala in nasilja, je tam tudi veliko človeške topline, dobrote in ljubezni. Dobršen del tega razpoloženja je sedaj obeleženega tudi na plošči 'Free Love' zasedbe Fantasma.

Izrazno plošča poveže karakteristike burnih lokalnih glasbenih scen. Na eni strani jo zaznamujejo različni vokalni pristopi, ki se napajajo v južnoafriških interpretacijah zahodnjaškega rapa, r'n'b-ja in njihovih glasbenih tradicij. Na drugi pa zasedba instrumentalno podobo črpa iz južnoafriške folkovske in psihedelične glasbe, hiphopa in različnih elektronskih izpeljank, med katerimi kakopak prevladujejo značilni house ritmi. Morda bodo nad vsem skupaj nosove privzdigovali žanrski puristi, toda zasedba ves čas ponuja vtis, da je to glasba, v kateri preprosto uživa. Svoje glasbe, ki je resnici na ljubo nekaj, česar še nismo slišali, ne prodaja kot nekaj novega, pač pa se do raznoterih vplivov in estetik obnaša spoštljivo in na svoj način preči oziroma poveže pestro južnoafriško glasbeno dogajanje. Ob vseh različnih estetikah, ki se jih loti, bi vse skupaj lahko hitro izpadlo kot kakšen mikstejp, a z gostujočimi vokalisti skozi album stke lastno rdečo nit, s katero spretno poveže vse skladbe. Čeprav je vseskozi prisoten močan pop-apil, peterice ni strah priložnostne dekonstrukcije in različnih čudaških posegov, ki pa na koncu niso preveč naporni niti za bolj rekreativne poslušalce. In prav v tej pristopnosti je ob zanimivi, razpoloženjsko navdihujoči glasbi verjetno velik potencial Fantasme. Morda bodo po Antwoord prav oni še nekoliko bolj odprli vrata v razgiban svet sodobne južnoafriške (ob)plesne glasbe.