Fatum: Edge Of The Wild (Zay-Nin Records, 2018)

Nocoj bomo v Tolpi bumov poslušali dva benda, ki igrata tako imenovani stench-core oziroma zelo metaliziran crust. Obe izdaji sta izšli lani, a ker so stench bendi v Tolpah predstavljeni zelo redko, vam bomo tokrat postregli z dvojno dozo starega stench-cora preko novih bendov. V današnji oddaji bomo tako poslušali ruske Fatum, nato pa Lifeless Dark iz ZDA. Prav zaradi dejstva, da je stench-core na valovih Radia Študent relativno redek, ga bomo tudi na hitro predstavili. Prvi bend, ki je nekako skoval to ime, je bil Deviated Instinct, ko so svoj demo naslovili Terminal Filth Stenchcore. Sicer se je takrat žanru reklo crust core, imel pa je ogromno nians. Pionirji tega žanra pa so še Amebix, Axegrinder, Hellbastard in Sacrilege. Seveda ne smemo pozabiti na prvo ploščo zasedbe Bolt Thrower z naslovom In Battle There Is No Law! Vsi našteti bendi prihajajo iz Anglije, v ZDA pa je ta žanr postal popularen v devetdesetih z bendi, kot sta Skaven in Misery. Ogromno stench bendov pa se v ZDA pojavi v prejšnjem desetletju z zasedbami, kot so Hellshock, Stormcrow, Sanctum, Limb from Limb in Parasytic. V Evropi pa so svoj pečat pustili Nuclear Death Terror, Instinct of Survival in Swordwielder. Žanr zaznamuje predvsem mešanje d-beat crusta in thrash riffinga ter počasni boltthrowerski deli. Tematike besedil pa so tipične, kot pri večini crust bendov: vojne, nuklearna apokalipsa in propad vsega.

Fatum prihajajo iz Moskve in so na sceni prisotni že lep čas. Večkrat so koncertirali v regiji in na RŠ smo, ko so leta 2014 nastopali v Gromki, o njih tudi pisali. Bend je aktiven tudi kar se tiče izdajanja materiala, saj so od nastanka leta 2007 izdali tri plošče, tri splite in en EP. Fatum z zadnjimi izdajami dokazujejo, da so postali mojstri stench-cora in kljub temu da ne izumljajo nič novega, dobro interpretirajo omenjeni žanr. Predvsem gre za odlične kitarske rife, ne manjka niti solo kitar, še nečesa tipičnega za stench-core. Plošča, ki jo bomo poslušali danes, se imenuje Edge Of The Wild. Na njej je očiten vpliv benda Sacrilege, saj je ogromno riffov zelo podobnih tistim legendarne birminghamske zasedbe. Morda je najbolj očiten prvi rif skladbe Life Lost, ki je kopija komada Lifeline, ki so ga Sacrilege prvič posneli sredi osemdesetih. Plošča ne ponudi nobenega presenečenja, zgolj uživanje ob energičnemu stenchu.

Trenutno je album Edge Of The Wild izdan le na CD-ju preko japonske založbe Zay-Nin Records. Pričakujemo pa, da bo album letos doživel izdajo na vinilu in kaseti prek različnih založb, o katerih pa ne bi špekulirali.

Lifeless Dark: Who Will Be The Victims (samozaložba, 2018)

Nadaljujmo z demo kaseto Who Will Be The Victims? benda Lifeless Dark iz Bostona. Tudi tukaj je očiten vpliv benda Sacrilege, poleg tipičnih kitar pa ima bend tudi ženski vokal - tako kot prej omenjeni Sacrilege. Lifeless Dark stench-core interpretirajo tako dobro, da zveni kot nekakšen demo posnetek iz angleških skvotov iz 80-ih. Prav zaradi takšne pristnosti je bil bend dobro izpostavljen na različnih web-zinih. Tudi pri Lifeless Dark je očitno spogledovanje z diskografijo angleških Bolt Thrower, za razliko od Fatum pa Lifeless Dark dajo več poudarka na počasnejše dele, slišimo pa tudi dosti slayerskih riffov. Zanimivo je tudi dejstvo, da si bend nekaj članov deli z zasedbo Innocent. Tudi Innocent so bend, ki je bil lani s strani scene deležen ogromno pozornosti – gre za odlično kopijo kultnih Devastation. Skratka, stench-core je še živ. Sicer ni videti, da bi bil to nekakšen trend, ki bi mu bilo vredno slediti, ampak zato toliko bolj uživamo, ko odkrijemo bisere, kot so Fatum in Lifeless Dark. Morda pa so to lastovke, ki napovedujejo novi trend v crust punku.