21. 2. 2018 – 19.00

FIRST AID KIT: RUINS

Vir: Naslovnica

Columbia, 2018

 

Udobje življenja ameriškega sna še najbolje zajamejo besedila in himnični spevi žanra, ki ga lahko označimo preprosto kar kot country. Vendar country kot žanr ne naznačuje le preprostejše oblike sodobnejšega folka z dodatki spevnih pop melodij in butastih besedil, ki govorijo le o pitju piva, bogu in močni dozi ameriškega patriotizma. Kot v primeru laične definicije hiphopa je tudi country deležen doze posploševanja, a tudi to se giblje izven zvenov njegovih stereotipnih oblik. Z leti se je žanr spreminjal tudi v zanimivejši stil alt-countryja ter outlaw folka in torej ni ostal zgolj v domala parodični verziji opevanja ameriške kulture. Seveda se je popularnost te oblike narodnozabavne glasbe selila tudi onkraj Atlantika. Ob tem naj omenimo najbolj priznan švedski country eksport/eksperiment: sestri Söderberg. Njun najnovejši poskus Ruins predstavljamo v tokratni Tolpi bumov.

Sestri Klara in Johanna Söderberg, ki ju bolje poznamo pod njunim skupnim duo imenom First Aid Kit, brez vsakega sramu izkazujeta svojo globoko ljubezen do takšnih oblik ameriškega folka. Sozvočje njune glasbene kariere smo lahko predvideli že s prvencem The Big Black and The Blue, s katerim se je njun prijeten country twang prvič predstavil tudi izven formata YouTube videa. Očiten kantavtorski talent sta nato nadgradili na priznanem dolgometražcu The Lion's Roar, katerega vodilna pesem Emmylou je ganila tudi priznano kantavtorico starejše country scene Emmylou Harris. Pohvale pa se niso ustavile le pri Emmylou. Njuna predelava folkovske klasike America je bila deležna stoječe ovacije kantavtorja Paula Simona. Sestri Söderberg se skratka že z rosnimi petindvajsetimi ponašata s kar nekaj dosežki, njun talent pa spremljamo tudi z novim dolgometražcem Ruins.

First Aid Kit pametno uporabljata strategijo premora med fazami ustvarjanja, za katero bi mnogi rekli da je pravzaprav njuna glavna strategija Ruins se je pojavil slaba štiri leta po tretjem albumu Stay Gold in učinek premora opazimo takoj. Album je že na prvi posluh doslednejši v zvočnem konceptu in lahko bi dejali, da v kontekstu mladih kantavtoric deluje tudi precej bolj odraslo. Zasluge za to gre morda pripisati tudi priznanemu producentu Tuckerju Martinu in kopici znanih obrazov z alternativne indie folk scene, ki so tako ali drugače prispevali k nastanku albuma. Vendar v jedru glasbe First Aid Kit še vedno ostaja srčno kantavtorstvo, ki tudi z Ruins nikakor ne zbledi, kvečjemu v prijetni surovosti zveni krhkeje.

Ob poslušanju Ruins ne bomo deležni avanturističnih zvočnih palet in žanrskih skokov, ki smo jih morda še opazili na njunih predhodnih dolgometražcih. Zvočna podoba novega albuma se tako že kar nevarno dotika standardiziranih verzij stereotipnega countryja. Konkretno dozo country cukra najdemo na primer v skladbah, kot so It's A Shame, Postcard in Distant Star, ki pa še vedno držijo konsistenco folkovske idile, zajete z albumom kot celoto. First Aid Kit seveda ostaja le nekakšen zunanji pogled na zven ameriškega folka, tako torej tudi omenjene skladbe ne zajamejo pravega miljeja sodobnih ali starih idolov patriotsko-ameriške pesmi. Besedila tu nikoli ne prebijejo meje do komično butastih tem, kakršnih smo deležni na kakšni sodobni country radijski postaji. Sestri bi lahko kvečjemu primerjali z ameriško kantavtorico Patty Griffin ali z odraslejšo verzijo priznane country pevke Kacey Musgraves.

Ruins pa tudi ne predstavlja zgolj oblik countryja. Na njem namreč najdemo tudi zvok prijetnega indie folka in celo skladbe, ki nosijo primesi plesnih balad iz petdesetih. Tako bi lahko denimo opisali skladbo Fireworks, za katero bi si recenzent celo upal trditi, da s poklonom avtorjem retro balad zveni pristneje in prijetneje kot prisiljeno zlorabljen starinski stil zaspane Lane Del Rey. Takšnega vrhunca albuma Ruins pa ne predstavlja le skladba Fireworks, temveč tudi strateško umeščeni zadnji del zaključne skladbe Nothing Has To Be True. Tu nam prijetna crescendo pedal-steel kitara ponudi konec, ki ne izpade pocukrano prečustven, je namreč dovolj pristen, da album zaključi z občutkom potrditve. Takšne potrditve, da smo lahko prepričani tudi še v nadaljnji uspeh in integriteto zvočnega izraza dua First Aid Kit.

 

Leto izdaje
Avtorji del
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.