The Death of Rave, 2018

Tokratna Tolpa bumov je kot nalašč za otvoritev sobotnega večera. Če se še niste zganili in se premaknili do Mestnega trga, kjer poteka deseta obletnica Afterpartyjev na Radiu Študent, naj sledečih 45 minut služi kot ogrevanje za nočno poplesavanje na after-afterpartyju v CH0. Tokratno Tolpo namreč posvečamo Gáborju Lázárju in njegovemu prvemu solo LP-ju za založbo Death Of Rave, plošči Unfold, ki se loteva plesne forme in jo na za Lázárja značilen način razčetveri, izmaliči in rekonstruira v skladbe, ki se gibljejo na tanki meji med klubskimi bangerji in plesišču neprijetnimi ritmičnimi mutanti.

Gábor Lázár, madžarski elektroničarski wunderkind, ki je svojo prvo izdajo sproduciral v tandemu s starosto modularcev Russllom Haswellom, kasneje pa sodeloval s še enim velikanom scene Markom Fellom, je bil v sceno abstraktnih plesnih odvodov posvečen po hitrem postopku, poleg omenjenih sodelovanj ga je za I.L.S., njegovi drugi izdaji, požegnal Lorenzo Senni s svojo založbo Presto!, zadnje čase pa še največ prahu dviguje dejstvo, da je komade s splita s Fellom lani v Barceloni vrtel Aphex Twin. Če verjamemo argumentom avtoritet iz sveta glasbe, je torej Lázár nedvomno intriganten lik, aktualno vprašanje pa je, kje se je sonično znašel z letošnjo ploščo Unfold.

Slednja se v marsikaterem pogledu zdi kot nadaljevanje kompozicijskih in produkcijskih procesov, ki jih je Lázár raziskoval že na prejšnjih solo ploščah. Zvočna paleta je tako za prvo poslušanje presenetljivo skopa, relativno omejen nabor zvokov se namreč tekom plošče ponavlja in sonično precej malo variira, vendar pa gre, sploh ob poznavanju prejšnjih izdaj, kvalitete iskati drugje. Namenoma omejena zvočna knjižnica je namreč malone Lázárjev trademark, kot takšna pa ga prisili v ritmične dekonstrukcije in rekontekstualizacijo že slišanih zvokov. Slednje doseže preko on-the-fly procesa, pri katerem menda na sestavljen beat improvizira na sintetizatorje in komade z relativno malo posteditiranja sestavi iz posnetih improvizacij. Rezultat je tokrat, v formi plošče Unfold, zelo bouncy presek britansko zveneče klubske muzike, od daljnih aluzij na garage, two-stepovskih beatov, hausoidnih clapov ter electro stabov, občasno pa nas požgečka še z womp wompom, ki spominja na na zlato dobo dubstepa.

Plošča se začne kot napoved »of things to come«, saj je uvodni hausovski clap/snare na drugo in četrto dobo nedvomno največja stalnica na plošči, okupira kar 5 od 8 komadov. To ploščo drži zasidrano v plesnih vodah in daje predvidljivo repetitivno osnovo za analogno zveneče mastne bas linije, okusno delayana sintovska zbadanja ter sinkopirane kicke. Naslovi skladb so presenetljivo opisni in reprezentativni za glasbo, ki jo poimenujejo: uvodni Unfold tako razgrne zvočno paleto, ki sledi, Elastic prvič elastično izmaliči ritem, tretji Squeeze vzame kick in bas ter ju stisne v kompresirano gmoto nizkih frekvenc, Propel s svojim dubstepovskim beatom in stalnim grimerskim hihatom skrbi za zagon, ki se nadaljuje v Rush, le-ta pa pripelje do komada Steady, v katerem se vrne hausoidni »steady« clap. Predzadnji Repeater se prav tako oklepa ploska in ga dopolni z gostejšimi repeticijami, zaključni Overall pa nekako povzame celoten material plošče in ga sestavi v zvočno in ritmično mešanico vsega že slišanega.

Ploš ča Unfold je ena zanimivejših plesnih izdaj letošnjega leta, nedvomno pa bo največ odziva požela pri tistih, ki jim notranja ura preskakuje v fragmentiranih intervalih ...