Murder Capital, 2014

Novica o dolgometražnem prvencu v techno podtalju kultnega in enigmatičnega ustvarjalca Gesloten Cirkla je udarila kot strela z jasnega. Brez umetnega hajpa je v Geslotnovem jebivetrskem slogu napoved o distribuciji prek nizozemske elektrončkarske matice Clone pospremil le ustrezen pripis: “not for the faint-hearted”. Ljubitelji špartanskega electra in acida ter vsi pomembnejši portali so poskočili, saj je to šele četrta izdaja ruskega producenta v petih letih. Počasen, a še kako masten acid techno hitič Twisted Ballon je leta 2009 iz fotelja pognal ne le legendarno založbo Murder Capital, temveč tudi promotorje in izmozgane rejverje, saj se je naslonil na najbolj prvinsko zankanje, ki je nakazalo bolj avanturistični obvoz techno reinkarnaciji, ki se je takrat dogajala predvsem med higieničnimi nemškimi kirurgi v razvpitem berlinskem klubu Berghain.

Pedigre skrivnostnega producenta je zavit v več tančic: največji portal za elektroniko Resident Advisor meni, da gre za Nizozemca, sam v intervjuju trdi, da je Rus, ki se je nad acidom navdušil med študijem v Chicagu, njegov Soundcloud pa ga postavlja na nenaseljene in najbolj puste otoke v Indijskem oceanu, otočje McDonald. Glede na njegovo suverenost in samosvojskost na spolzkem terenu med electrom in technom drži vse omenjeno, še najbolj pa je Gesloten povezan z legendarno nizozemsko DJ in producentsko figuro, ki sliši na ime I-F in smo ga imeli priložnost ujeti tudi na domačih podijih. Leta 2002 naj bi Gesloten prvič zajahal valove radijske postaje Intergalactic FM, ki še vedno skrbi za širjenje italo disca, dark wava in drugih pionirskih elektronskih godb med mladimi generacijami. Kmalu je postal dejaven na t.i. West Coast sceni, pri čemer seveda ne mislimo na sončno Kalifornijo, temveč na umazani Rotterdam in sivi Haag, kjer sta se v skvotih rodila založba Bunker in neprilagojen acid zvok, zelo jezen in zelo DIY-bratranec čikaškega housa in detroitskega electra. Od tod prihajajo tudi Geslotnovi navdihi in valovom Radia Študent znane koračnice Unit Moebiusa in Rude 66 ter založb, kot so Crème Organization, Clone in seveda Viewlexx prej omenjenega I-F-a, kjer je izšel tudi obravnavani LP Submit X.

Da Gesloten ne potrebuje mistifikacije z anonimnostjo, potrjujejo tako njegova glasba in izjemno malo nastopov kot izjava, da se za imenom skriva zgolj “an out of shape balding dude who sits in an office”. Pisarniške frustracije očitno sprošča s klofutajočo perkusijo in strupeno jedkim acid pulziranjem, občasno pa v njegovih hitih zakikirika tudi petelin. Tokrat je šel z budnico konformističnim producentom in rejverjem oz. zombijem, ki se vdajajo sterilni in vedno bolj masovni techno hipnozi, še dalj, tako zvočno kot z naslovom že prvega komada na plošči: Zombie Machine. Gesloten ne pristaja na običajno narativno linijo elektrončkarskih dolgometažcev, ki prepogosto žrtvujejo svojo klubsko senzibiliteto v lovu za tistim zveznim presežkom, ki bo njihovi DJ karieri končno dodal tako želeno kredibilnost. Gesloten tako Submit X odpre s frontalnim napadom dveh variacij skoraj identitičnih tem, Zombie Machine in Zombie Machine (Acid), updejtani in značilno težkokategorni acid techno iz Haaga, kjer se razletijo šrapneli snareov in groba bas linija z obvezno začimbo dementnega disca in vokalom, ki ne dovoljuje ugovarjanja: “follow your leader”. Po žlahtni skvot techno umazaniji se ritmične in melodične koordinate nekoliko razrahljajo s strojnim funkom Submit X, ki nas ponese v devetdeseta nekam med Anthonyja Rotherja in zgodnji Underground Resistance, s cold wave skladbo Stakan pa Gesloten Cirkel poseže še dalj v korenine današnjih plesnih elektronskih godb, ki še vedno navdihujejo omenjeno nizozemsko sceno. Ob amiga post punk baladi Chatters čeljust ne zajoče le v klubski temi, temveč tudi v dnevni sobi najbolj znanega amiga oz. sci-fi acid melanholika Dannyja Wolfersa, bolj znanega pod imenom Legowelt, čigar letošnji nekoliko enolični LP Crystal Cult 2080 ob Geslotnovi prefinjeni surovosti izpade še toliko bolj tanek, čeprav so Legoweltovi starejši projekti, kot je Gladio, vsekakor pomemben navdih za Cirkla. Rolandovi mašini 303 in 808 ponovno zaropotata pri Feat Liette, kjer slišimo spoštljivo moderniziranje tokrat bolj EBM estetike, na Arrested Development pa Gesloten udari še po kitari, čeprav v zadnji tretjini albuma vedno težje dohiteva ostrino zadanih jedkih vbodljajev in sinkopiranj, a bo zavoljo sočnega volumna našel mesto najmanj v folderjih z naslovom “6 am”. 

Album zaključujeta Secret Area, ki electro fenom daje upanje na nov preporod tega žanra, ter skladbo Vader, utrdbo Geslotnovega aktualnega techno karakterja, ki je nekolikanj zazrt v preteklost, a ustvari več kot le poklon (pol)preteklim naukom. Gesloten dokazuje, da se v srčiki acida in electra s pravim “manj je več” pristopom skriva še dovolj soka za prebuditev konformističnih klubskih zombijev. Pri albumu Submit X sicer lahko govorimo tudi o nekakšnem retrofuturizmu, a prav osvobajajoča “skvoterska” tradicija usmerja trdo nogo in zvit nasmešek, ki zahtevata več kot le mamin jeans in prikimavanje na plesišču. Za zaključek si sposodimo besede s spletne ploščarne Clone, ki so najverjetneje prišle kar izpod prstov avtorja: “From Moscow With Love. Neo-Techno For Those Who Don't Know...”