Spread Way Out, 2021

V nocojšnjem recenzentskem terminu obravnavamo album il y a, peto izdajo ameriškega skladatelja, poeta, kantavtorja, producenta, bobnarja ter multiinstrumentalista Griffina Browna.

Mladenič iz newyorškega Brooklyna, diplomant muzikologije in angleške književnosti z Univerze Yale, glasbo ustvarja že vrsto let, ukvarjal pa se je tudi z raznimi drugimi umetniškimi zvrstmi. V največji meri je bil in še vedno je osredotočen na skladanje, še posebej za jazz kvartete, občasno pa je odplaval v svet elektronike. Sam svoj opus deli na več glasbenih zvrsti, od katerih trije albumi – Ersatz, A White Almost Blue in Voice Three, Live at Spectrum – spadajo pod improvizirano glasbo, medtem ko dva – lanski At Night ter letošnji il y a, predmet naše nocojšnje razprave – spadata pod serijo Song project records, v kateri se poleg igranja inštrumentov in produciranja zvoka Griffin ukvarja tudi z vokalno izvedbo. 

Album il y a, izdan pri ameriški impro založbi Spread Way Out, je zelo heterogen. Vsebuje veliko različnih muzik – od klasične glasbe pa vse do elektronike ter jazz improvizacije. Pravzaprav se zdi, da vsebuje nekaj od vsega, kar obsegajo njegove prejšnje, žanrsko bolj razdeljene izdaje. Tudi tokrat je za kompozicijo, vokale, produkcijo in mastering zaslužen sam Griffin, vendar so mu na albumu pomagali še Kalia Vandever na trombonu, Jack Broza na kitari ter Mat Muntz na basu. Razvidno je, da Griffin ni preveč pikolovski glede vokalov, ki se jim tokrat posveča sam. Ti zvenijo precej neobdelano, bolj naravno in surovo. Umetnik ne hrepeni po razkazovanju lastnih vokalnih sposobnosti, ampak predvsem po pripovedovanju določenih zgodb, s čimer nakazuje na privrženost pisanju v bolj splošnem smislu. Posebno pozornost je Brown namenil vizualni podobi nekaterih skladb, za katere je posnel tudi videospot. Primer tega je pesem 20202020, ki je seveda posvečena lanskemu letu in temu, kar ga je najbolj zaznamovalo – pandemiji. V videospotu snema prazne ulice New Yorka, medtem ko nežne melodije v ozadju ustvarjajo spokojno in mirno vzdušje, s čimer Griffin metaforično podaja svoj pogled na pandemsko stanje. 

Poleg bogatega glasbenega opusa ima Griffin Brown za seboj obilnejšo količino izkušenj v pisanju poezije, za katero je bil nemalokrat tudi nagrajen, med drugim na tekmovanju Connecticut Poetry Contest. Mogoče lahko to isto ljubezen do poezije in pisanja povežemo s tokratnim albumom il y a. Glede na vse že omenjene karakteristike Griffina Browna oziroma njegovega ustvarjanja lahko predpostavimo, da pomembno mesto v njegovem življenju zaseda eksperimentiranje na teh področjih umetnosti in kulture. Glede na vsebino, ki jo najdemo na albumu, vidimo, da sam Griffin mogoče ni čisto vedel, v katero smer bi šel. Na albumu il y a je namreč svoje žilice razpršil in raztegnil po veliko glasbenih področjih, od ambientalne elektronike do modernega in improviziranega jazza. 

Izrazito zanimivo je, kako sama plata ne glede na že omenjene, včasih poslušalsko zahtevne karakteristike v resnici zveni zelo poslušljivo ter pri tem podaja določen pop značaj. Skladbe nikakor ne gredo v eno smer in malo verjetno je, da bi lahko predvideli karakteristike prihajajočega komada. Vzdušje prvega komada popolnoma izgine do konca plate oziroma se preoblikuje v nekaj drugačnega. To vse sicer kaže na Griffinovo močno zmedenost in neravnovesje glede čustvenih in miselnih tem ter prav tako odraža njegov pogled na družbo in situacijo, ki je prisotna že eno leto. Vsemu temu lahko dodamo še njegovo naklonjenost poeziji, s katero nam poda refleksijo različnih čustev v različnih časih. Skratka, skladbe se med seboj toliko razlikujejo, da na momente dvomimo, da je njihov avtor ista oseba. 

Glede na to, da je glavni fokus današnje Tolpe bumov album, ki vsebuje veliko med seboj različnih si skladb, ki se druga od druge odmikajo po žanrski, ritmični, atmosferični ter harmonični noti, in glede na to, da je Griffin Brown multiinstrumentalist, ki se ponavadi poglablja v bolj čudne, neposlušljive glasbe, je zelo zanimivo, na kakšen način se je tokrat lotil ustvarjanja. Vidno se namreč odmika od tega, kar je počel v prejšnjih izdajah. Tokrat zaobjema vse te žanre in poskuša dokazati, da lahko veliko različnih stvari funkcionira skupaj kot celota. Med procesom pa se je tudi on sam učil, kako balansirati med več različnimi stvarmi ter zrasti kot skladatelj in poet. Plato il y a lahko preučujemo iz perspektive osebe, ki je raztegnjena med svetom glasbe in svetom poezije in poskuša na neki bolj sodobni način dokazati, da lahko disciplini živita v simbiozi.