Hell: Hell

Hell: Hell

Recenzija izdelka
1. 11. 2017 - 19.00

Sentient Ruin Laboratories/LowerYourHead, 2017

 

V tem tednu bomo v Tolpah bumov predstavili dve plošči, ki bosta za letos označeni kot najtežji izdaji v metalu. Nocoj začnemo s Hell, v sobotni tolpi se bomo posvetili še Spectral Voice. V obeh primerih gre za izjemna projekta, ki kraljujeta tako v ZDA kot širše, vsaj ko je govora o podzemnih žanrih metala.

Tokratna tolpa bo posvečena plošči, ki smo jo čakali pet let. Zadnja dolgometražna plošča projekta Hell je namreč izšla leta 2012 kot zaključek takrat tekoče trilogije. Hell Trilogy smo poslušali tudi v DJ Grafitih leta 2015. V vmesnem obdobju so iz smeri Hell izšli še različni spliti in live kasete ter 7-inčna plošča. Hell ni bend, temveč projekt ene same osebe, ki se skriva za kraticami M.S.W. Hell sodeluje z različnimi posamezniki, a vsi osnovni inštrumentalni nastavki so kreacija enega uma. Na posnetkih Hell se večkrat pojavijo tudi gostovanja vokalov in godal. Reden gost je denimo A.L.N., glavna oseba podobnega projekta Mizmor. Hell se je v zadnjem obdobju večkrat utelesil tudi v bend in nastopal v živo. Lani so med drugim igrali v koprskem INDEju.

Novi album nosi isto ime kot sam projekt. Ta anomalija se v njegovi diskografiji pravzaprav ponavlja. 7-inčna plošča iz leta 2015 je prav tako samonaslovljena, pa tudi zadnji del trilogije je naslovljen le s Hell. Material, ki ga bomo poslušali tokrat, je izšel le na kaseti in v digitalni obliki. Potencialna izdaja na vinilnem nosilcu je zaenkrat še skrita v mistično meglo.

Ob poslušanju kasete nam je že ob prvi skladbi Helmzmen jasno, da bo to album, za katerega se bomo morali potruditi, če ga bomo hoteli poslušati v celoti. Zvok na plošči je konsistentno brezhiben. Na dlani imamo izrasel surov organski zvočni zid, v katerem dominirajo grobe kitare in glasne činele. Tudi zvok bobnov je perfektno usklajen s celoto. In enako lahko trdimo za prijetno distorziran bas. Izjema so vokali, ki so prežeti z distorzijo in reverbom. Ti večkrat zavzamejo glavnino zvočnega spektra. Morda so vokali potisnjeni v ospredje z namenom, da nas ovijejo v občutja nelagodja in tesnobe, ti kriki agonije namreč zares naježijo kožo. Kakorkoli, ne moremo pa onstran ponavljajočih se rifov, ki delujejo kot grom. To je glasba, ustvarjena za predvajanje na visoki glasnosti. Šele takrat namreč slišimo vse šume, ki se kopičijo v neskončen odmev.

Ko se osredotočimo na celoto materiala s kasete, se zavemo, da se vse vrti okoli kitarskih rifov, vse ostalo je sekundarnega pomena. Predvsem pa opazimo, da se M.S.W. najbolje znajde v sludgerskih rifih, ki se ponavljajo, občasno pa tudi upočasnijo tempo. Iz globin sozvočja plošče je vsekakor čutiti vplive black metala, ki se lahko pojavlja zelo subtilno, ko se počasnim delom denimo naloži še plast otožnih kitarskih linij. V nekaterih segmentih albuma pa black metal tudi nadvlada in ti so tudi najhitrejši in najbolj katarzični momenti na plošči. Druga polovica skladbe Machitikos v svojem srednje hitrem tempu denimo pridobi izrazito black metalsko formo. V najdaljši skladbi albuma Victus pa imamo priložnost slišati miren kitarski del, ki spominja na komad s split izdaje z Mizmor in obenem na nekaj pasaž zadnjega dela že omenjene trilogije. Tudi tokrat kitare spremljajo violine. Mirnejši del pa nasilno prekine monolit doomerskega rifa. Ta segment je gotovo vrhunec nove plošče. Na tem mestu se odprejo vrata pekla in poguba preplavi zvočni spekter. Album se zaključi z edinim v celoti zares mirnim komadom, v katerem je v ospredju spet kitara, podlago pa ji ustvarjajo bas in različni šumi. V prvem delu se ob otožnih kitarah odvrti recital poezije I felt a Funeral, in my Brain avtorice Emily Dickinson. Skladba se zaključi s še zadnjim gostujočim vokalom, tokrat v obliki nekakšnega opernega petja ženskega glasu. Zadnja skladba je skratka pogrebna skladba, ki naznani konec vsega.

Zaključne misli bomo nocoj namenili napovedi, da bo plošča v tokratni Tolpi bumov uvrščena zelo visoko na metal in doom lestvicah. Če pa bi takšno lestvico omejili zgolj na podzemne izdaje, bi bila to definitivno ena težjih, če ne najtežja izdaja leta.

 

https://sentientruin.bandcamp.com/album/hell

Leto izdaje: 
Avtorji: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness