Label Bleu, 2022

V tokratnem terminu za predstavljanje in vrednotenje novih albumskih preužitkov se posvečamo skoraj že legendi jazzovske scene, ki velja tudi za enega od začetnikov freejazzovskega izrazja na francoskih tleh. Henri Texier je samouk v igranju kontrabasa, kar je bilo v 60. letih, ko je začel delovati na sceni, nekaj precej navadnega, dandanes, ob ponudbi mnogih učnih programov, pa ni več tako običajno. V svoji več kot 60-letni karieri se je spoznal z lepim številom glasbenih mojstrov in preigraval v številnih zasedbah, najbolj poznan pa je verjetno po sodelovanju s trobentačem Donom Cherryjem, ustanovitvi kolektiva Transatlantik Quartet in kasnejšem triu s klarinetistom in saksofonistom, rojakom Louisom Sclavisom, ter italijanskim bobnarjem Aldom Romanom, s katerima je leta 2005 izdal čudovit album African Flashback. Pri tokratnem glasbenem podvigu pa se je obdal s podobnim zvočnim inštrumentarijem – altovski saksofon je prispeval njegov že precej uveljavljeni sin Sébastien Texier, k ritem sekciji pa je dodal še za generacijo mlajšega bobnarja Gautierja Garrigueja, ki ima v zgodnjih tridesetih že kar zavidljive reference.

Album Heteroklite Lockdown je zbir avtorske glasbe trojice in treh zanimivih priredb. Med temi je skladba Round About Midnight, ki so jo pod mentorstvom Zlatka Kaučiča pred približno štirimi leti priredili tudi domači Kombo B, Thelonious Monk, ki se je podpisal pod to klasiko, pa je bil eden prvih Texierjevih idolov, ko je začel poslušati jazz. Omenjene klasike trio tudi ni posebej razkrajal. Na umirjeni podlagi se po glavni temi toplo sprehaja saksofon, majhen odmik, ko krene na svoje popotovanje, pa se – logično – zgodi zgolj med začetnim in končnim preigravanjem glavne teme in v zadnjih taktih, ko se boben in bas spustita v lahkoten latino ritem. Navezujoč se na bolj latino zvok, lahko na tem mestu skočimo še k priredbi Besame Mucho mehiškega tekstopisca Consuela Velázqueza, ki je tudi niso posebej spreminjali in v kateri se izpostavi elegantna in nežna plat Henrijevega kontrabasa. Verjetno najmanj konvencionalno prirejena je What Is This Thing Called Love ameriškega skladatelja in tekstopisca Cola Porterja. Komad, izvorno otožna vokalna skladba za muzikal Wake Up and Dream s konca dvajsetih let, tu dobi čisto drugo naravo, predvsem pa živahnejšo inštrumentalno različico, pri kateri se v solažah namesto petja ravno nasprotno imenitno izpostavi nemelodična bobnarska baterija.

Preostalih pet komadov je avtorskih, vendar pa niso vsi Henrijevo delo, kot bi predvidevali zaradi naslova albuma, temveč svoja dodata tudi ostala člana tria. Pod najbolj mračnjaško, Take Your Time, se podpisuje Sébastien, ki v njej s saksofonom tudi najbolj blesti, Forest Forgive Them pa je Gautierjeva kompozicija. V njej ravno obratno izstopa ritem sekcija, ki vsaj malo bolj popusti z vajeti in izstopi iz osnovne ritmike, Henri pa lahko izpostavi še svojo bolj funkijaško in udarnejšo plat igranja kontrabasa. 

Henrijeve skladbe zajamejo nek presek njegovega dosedanjega dela na področju bolj melodičnega jazza. Trio se je lotil predelave Fertile Danse iz časa Azur Quinteta in starejše Izlaz, ki jo je spisal za Transatlantik Quartet. Povsem solidni različici sicer ne presežeta originalov, seveda pa se opazi tudi manjša polnost zvoka, ki jo lahko doda ravno kak dodaten inštrument v kvartetu ali kvintetu. Tretja, povsem nova skladba Bacri's Mood je poklon lani preminulemu igralcu in scenaristu Jeanu-Pierru Bacriju, zaradi ritmične dinamike in spokojnega saksofona pa precej spomni na trio Texier-Romano-Sclavis.

Čeprav gre pri albumu Heteroklite Lockdown za kombinacijo predelav in novih skladb, veliko različnih avtorjev in kar tri različne generacije glasbenikov, odzvanja neko enotnost in navdihujočo, privlačno karizmo. Upamo lahko, da ne gre zgolj za enkratno sodelovanje, saj plošča dokazuje, da se je ekipa v skoraj dvoletnem heteroklitnem, nenavadnem zaprtju dobro ujela. Mogoče si bo v prihodnosti dopustila tudi globljo potopitev v eksperimentiranje, v free jazz, ki ga je Henri Texier zaznamoval na francoskih tleh, saj ima trio potencial za to že v nekaterih skladbah na tej plati.