Tokrat v Tolpi bumov predstavljamo kar dva odlična glasbena izdelka, ki vsak na svoj način prispevata k dobremu imenu hip hopa. Tu je najprej neumorni rimoklepač Homeboy Sandman, ki je vešče na plano ponovno izbezal producenta in raperja Edana. Edan je precejšnja legenda med ljubitelji bolj tradicionalne šole hip hopa, ki pa je svoj edini zadnji album Beauty and the Beat izdal že daljnega leta 2005, nato pa je podpisan z njegovim imenom izšel le še mixtape Echo Party iz leta 2009. Vsaj geografsko z drugega konca pa sta tu še Raiza Bizza in REMI, Novozelandec in Avstralec, vsaj za recenzentko še sveža najdba, čeprav njuni karieri nikakor nista od včeraj, oba imata namreč za sabo že lepo tako odrsko kot tudi studijsko kilometrino.

Homeboy Sandman & Edan: Humble Pi (Stones Throw, 2018)

Najprej pa torej rezina ponižne pite oziroma Humble Pi, kakor sta svoj za Stones Throw izdani EP naslovila Homeboy Sandman in Edan. Oba glasbenika smo na domačih odrih že videli. Homeboy Sandman nas je obiskal leta 2016, ko je promoviral svoj album Kindness For Weakness, Edan pa se je s svojimi vragolijami na mikrofonu in za gramofoni na odru Gala hale izkazal že leta 2011, ko nas je obiskal v družbi z raperjem Paten Lockom. Njegov nastop takrat se nam je v spomin vtisnil kot eden bolj legendarnih koncertov kadarkoli pri nas. Homeboy sicer zadnja leta konsistentno izdaja nov material, često v obliki EP-jev, v formatu ekskluzivnih sodelovanj z zgolj enim producentom. Pravo nasprotje v tem smislu je Edan, ki ni izdal ničesar konkretnejšega že skoraj 10 let. Seveda to ne pomeni, da v tem času ni bil aktiven kot del glasbene scene, le nekako se je uspel izogniti pritiskom, da bi moral, potem ko je s prvo ploščo požel lep uspeh, nujno redno izdajati nov material oziroma zajahati val slave. Dejstvo, da se je ob tako skopi diskografiji vseeno uspel preživljati z glasbo več kot 15 let, nam daje vedeti, da možakar ni kar tako pač nek model. Navsezadnje je z enim svojih DJ nastopov do plesa pripravil tudi samega Homeboya, ki sicer ni ravno glavni plesalec na žurih.

Ko so se na spletu prvič pojavili namigi o sodelovanju Homeboya in Edana, smo se tega torej močno razveselili. Le s težavo bi namreč našli bolj ikoničen duo. In ko je padel še prvi single #neverusetheinternetagain, je vse skupaj padlo na svoje mesto, obetala se je prvovrstna hip hop poslastica. Edan se tudi tu seveda drži lastnega stila v liniji stare šole ... Ko uporablja sample, jih obdela na svojstven način, da tudi danes zvenijo sveže, hkrati pa ne prestopi v trenutno trendovske smernice hip hopa. Stil, ki ga je Edan dodobra izpilil že s ploščo Beauty and the Beat pred trinajstimi leti, je še vedno njegov najmočnejši adut. Sicer bi ravno dejstvo, da se v trinajstih letih ni bistveno spremenil, morda Edanu lahko očitali, kar je nemara tudi razlog za določen zelo subtilen mlačen vtis, ki ga plošča pusti, ob končnem izdelku namreč naši klobuki ostajajo na glavah in tudi nogavic nam ne sezuje.

Da pa ne bo nesporazuma. EP Humble Pi je precej epski, tako Edan kot Homeboy sta v vrhunski formi, le ta njuna forma je že davno formirana in predvidljivo domača. Sicer od obeh česa manj kot odličnosti niti ne pričakujemo in smo je znotraj danih parametrov tudi deležni, ploščo pa vam z mirno vestjo priporočimo v številna poslušanja.

Raiza Biza & REMI produced by Black Milk: Black Hole Sun (Low Key Source/House of Beige Records, 2018)

Druga tokratna plošča nosi naslov Black Hole Sun, ustvarjalca sta Raiza Biza in Remi, ki sta izdelek izdala pri svojih lastnih založbah Low Key Source oziroma House of Beige Records. Raiza Biza je raper iz mesta Hamilton na Novi Zelandiji, čeprav njegova družina izvira iz Ruande, sam pa je bil rojen v Kongu, se nato preselil v Zambijo in v Južnoafriško republiko, naposled pa se je z družino ustalil na Novi Zelandiji. Že od leta 2012 pridno polni svojo diskografijo, v samozaložbi je namreč izdal že štiri albume, prav tako pa si je odrsko kilometrino nabiral po Novi Zelandiji, v Avstraliji in tudi v Evropi. Remi pa je eden vidnejših avstralskih hip hop glasbenikov, ki je v preteklosti že razprodal turneje po Avstraliji in Evropi, odre pa si je delil tudi z velikimi imeni hip hopa, kot so Danny Brown, Joey Bada$$ in De La Soul. Ne gre pa izpustiti niti dejstva, da je EP Black Hole Sun sproduciral detroitski vizionar Black Milk, ki se dvojici v komadu Freeman pridruži tudi kot emsi. Kot gostja se na dveh komadih udejanji tudi naši frekvenci dobro poznana Sampa The Great.

EP Black Hole Sun je po klasifikaciji morda res mini plošča, vsekakor pa daje občutek polnopravnega projekta. Do neke mere gre za skoraj bolj vznemirljivo poslušanje, kot je Humble Pi, saj sta Raiza Biza in Remi za nas na tem mestu na Radiu Študent relativno sveža glasova iz čisto drugega konca sveta, od koder nismo ravno vajeni obilice hip hop glasbe. Pa vendar se utegnemo počasi navaditi, očitno je namreč, da je hip hop v Avstraliji in na Novi Zelandiji močno prisoten oziroma ne samo to, izkaže se celo, da je potreba po tovrstni družbenokritični hip hop glasbi tam močna, tudi na drugem koncu sveta se namreč spopadajo z istimi problemi rase in diskriminacije na podlagi barve kože ali spola kot v ZDA in do neke mere tudi v Evropi. To se odraža tudi v besedilih s plošče, ki so v veliki meri osnovana na družbenih tematikah in izpostavljanju z njimi povezanih težav in pomanjkljivosti.

Plošča je v produkcijskem smislu v primerjavi s Humble Pi manj pustolovska, glavni poudarek namreč nameni jasnosti izrečenih besed in sporočilnosti komadov, sami beati pa služijo bolj kot vaba, ki naj pritegne k poslušanju. Stilsko se Black Hole Sun podobno kot Humble Pi nahaja v klasičnem hip hopu, le v nekoliko mirnejšem spektru, kar pa je plošči na trenutke celo v prid.