Voodoo Rhythm, 2021

V današnji Tolpi bumov vam prvič predstavljamo švicarsko skupino Honshu Wolves. Zasedba je na sceni že od leta 2010, ko je izdala svoj prvenec z naslovom Shine on Me. Leta 2014 so izdali drugega, Cosmic Creature Capture pa je po 7-letni pavzi njihov tretji studijski album pri večji založbi, namreč Voodoo Rhythm Records.

Honshu Wolves so zasedba, ki živi in ustvarja v avtokempu Zaffaya v Švici. Gre za neke vrste alternativen prostor, kot je bila v našem mestu Avtonomna tovarna Rog. Njegov obstoj je zato z vsakim dnevom uganka in odvisen od volje oblasti. Samo ime Honshu Wolves izhaja iz življenja v skupščini, kot dejansko živijo volkovi v svojih tropih. Danes obravnavani glasbeni trop pa sestavljajo alfa samica Maryanne Shewolf, Fabu in Mige. Izmed naštetih na bendovo ustvarjanje zagotovo najbolj vpliva Maryannina življenjska zgodba. Kot najstnica je namreč postala mama in tako bila primorana hitro odrasti in preskočiti eksperimentiranje z različnimi substancami. Njen trezen način življenja ji je omogočil, da si je ustvarila svoj svet, ki jo rešuje in ji omogoča beg v onostranstvo.

Zaradi načina življenja in zgodbe ni presenetljivo, da se zvok zasedbe Honshu Wolves giblje nekje med psihedeličnim in nomadskim izkustvom, in na momente resnično spomni na puščavski blues Alija Farke Touréja. Gre namreč za neskončno povezanost, tako med samimi člani benda kot tudi med Maryanne in njenim imaginarnim svetom. Tako lahko pri komadu Won’t Let Fear In občutimo delček njihovih stisk in pomislekov, ki jih očitno premagujejo s svojim ustvarjanjem. Ritem nam da občutek pričakovanja nečesa neznanega, nemira, kitara in vokal pa že skozi pesem samo premagata negativna občutja in proti koncu pesmi dosežeta občutek miru in zadovoljstva.

Dramaturgija albuma Cosmic Creature Capture nas katapultira v svet Honshu Wolves. In četudi se zdi, da njihovih zgodb ne moremo razumeti, ker sedimo v domačih zavetjih z manjšimi – ali za naše poglede večjimi – problemi od njihovih, se ob poslušanju porodijo vprašanja same eksistence, tako bivanjske kot osebne. Razpre se paleta občutij in zavedamo se lastnega egoizma. Če gremo še dlje, se odpre celotno vesolje vprašanj, na katera je glasba edini odgovor. Nekaj v mantričnih ritmih in zasanjanem vokalu je tisto, kar naredi Honshu Wolves poseben in inovativen bend. Tako kot je hkrati vsaka pesem samosvoja enota, z lastno zgodbo, obratom in konstantnimi presenečenji, prav tako deluje tudi album kot celota.

Kadar govorimo o novodobnih kitarskih bendih in njihovih vzornikih, so si ti precej podobni, prav takšen pa je tudi stil igranja, saj si želijo doseči podobnosti s specifičnim avtorjem ali bendom. Honshu Wolves gredo onkraj tega. Kljub omenjenim bendom, naštetim v opisu inspiracij, med katerimi je Nina Simone, so razvili popolnoma svojevrsten zvok, ki zares ni podoben nikomur, je inovativen in v ospredje na subtilen način postavlja tudi močno žensko figuro. 

Vse osebe inspiracije, kot že omenjena Nina Simone, pa tudi PJ Harvey, Solki in druge, frontwomanko navdihujejo ne le kot glasbenice, temveč tudi kot močne, neodvisne ženske. A Maryanne gre s svojo zgodbo še globlje. Tako v komadu Goddess na eni strani ohranja svojo ostro, strogo, rock’n’roll podobo, ki posebno v teh vodah ni najlažja, na drugi strani pa se ne boji prikazati svoje nežnosti, bolečine in krhkosti. To je zagotovo tudi glavni razlog, zakaj ji ob poslušanju verjamemo in nas tako prevzame.

Plata Cosmic Creature Capture deluje, nas zadane, raztrga, in vendar se ob koncu ponovno začne. Pravzaprav bi lahko imela neskončno krožno dramaturgijo. Predstavlja nekaj novega ter inovativnega, družbenokritičnega in osebnega. Je preslikava vesolja skozi trans, ki ga je potrebno slišati, občutiti in mu prisluhniti.