International Anthem, 2024

Urejanje misli ob najnovejšem podvigu latinskoameriškega tolkalca mnogih obrazov Franka Rosalyja in njegove dolgoletne življenjske spremljevalke, pevke Ibelisse Guardia Ferragutti, ni enostavno početje, saj album Mestizx vleče referenčne niti na nemalo koncev. Mešanica žanrov in zvokov obsega kantavtorsko tradicijo Južne Amerike z obrazi Violete Parre, Victorja Jara in ansambla Inti-Illimani, svetovnonazorske šege produktivne nizozemske godbe z ansambloma The Ex in ICP Orchestra, chicaške, z jazzom podprte napredne godbe ansamblov Tortoise in Resavoir, nismo pa niti začeli naštevati fuzije latinskoameriških ritmičnih vzorcev s cumbio na čelu. Žanrski razpon, ki ga novi ansambel oriše, še preden mine 45 minut, je res širok, zgled pa lahko najdemo v pogosto opevani Argentinki Juani Molini, ki že desetletje predstavlja zgleden primer nezahtevnega, a eklektičnega pristopa v spoju indietronike, progresivnega folka in fragmentov latinskoameriške glasbene tradicije.

Razlog za žanrski razpon najdemo v biografijah ustvarjalnega para. Rosaly, sveže 50-letni Portoričan, ki je svoj posnetek s Cenetom Resnikom in švedskim basistom Torbjörnom Zetterbergom pustil tudi v studiu Radia Študent, se je leta 2016 po petnajstih letih glasbenega raziskovanja na mnogoterih glasbenih projektih v Chicagu preselil v Amsterdam k svoji partnerici Guardiji Ferragutti in se zaposlil na več koncih. Tako kot njegova partnerica, ki prisega na interdisciplinarne projekte, tudi Rosaly ustvarja v gledališču, pri raznih intermedijskih projektih, še aktivneje pa v okviru eksperimentalne in improvizirane glasbe, zaradi katere je Rosalyjevo tolkanje zabeleženo že na več kot 150 albumih. Guardia Ferragutti, Bolivijka, odrasla v Braziliji, je performerka in komponistka in bilo je le vprašanje časa, kdaj bo ta par združil moči v skupnem projektu.

Mestizx je prvenec, na katerem se ukvarjata s tradicijami svojih prednikov in svojo vzporedno migrantsko identiteto. Z albumom, nanašajoč se na mestice, mešane potomce evropskih priseljencev in prvotnega ameriškega prebivalstva, se bolj kot kadarkoli prej ukvarjata z vprašanjem statusa izseljencev. V ospredju s pesnitvijo, subtilneje pa z aranžmaji in melodijami artikulirata tako frustracije oddaljenosti kot tudi spoštovanje ob rekreiranju in predrugačenju andske kulture, neposredno povezane s kolonialno preteklostjo osvajalcev z evropske celine. Osupljiva so tako besedila Ibelisse Guardia kot aranžmaji za širši ansambel, v katerem igrajo številni spremljevalni glasbeniki. Juani Molini, zastavonoši sodobne latinskoameriške godbe, in obravnavanemu ustvarjalnemu paru Rosaly–Guardia Ferragutti je skupno, da v komponiranju prevladujejo nepričakovani zasuki, ki jih izpeljejo z neverjetno lahkoto, kot bi opazovali mojstra kaligrafije pri delu ali kakšnega drugega veščega obrtnika, zato album Mestizx privoščimo prav vsakomur, ki išče izviren avtorski izraz. 

Mestizx je sproduciran v tovarni International Anthem, ki že leta proizvaja albumske presežke s prepoznavno in umetniško blagovno znamko. Vsebuje celo prevode španskih besedil v angleščini in portugalščini, z nemalo teksta pojasnjuje konceptualno ozadje in nudi estetsko osmišljen okvir za glasbeno vsebino albuma. Z njim sta se Rosaly in Guardia Ferragutti profilirala kot zanimiv in ustvarjalen duo, sposoben še mnogih glasbenih podvigov, album pa je obenem eden od dostopnejših vrhuncev Rosalyjeve dolgoletne kariere.