samozaložba, 2025

Z novim albumom se tokrat predstavlja argentinska glasbenica Juana Aguirre, ki bo jutri v ljubljanskem Kinu Šiška nastopila v sodelovanju z zavodom Druga godba. Izdelek anónimo je že drugi plod njenega solističnega ustvarjanja, vanj pa nas popelje že prvi izmed poetičnih utrinkov, ki jih Juana raztrosi po skladbah, pod katere se podpisuje in jih producira, ob boku nekaterih izbranih kolegov.

Pretrgani oblaki in skoznje zarezani sončni žarki nas v nov dan prebudijo v uvodni skladbi las mañanas. V tem kratkem uvodu, ki ga polni upanje, se razprostre hvalnica dnevu. Tisti občutek, ki te zjutraj prijetno požgečka ob misli, da je lepo biti živ. Oblački se razkropijo, sončevi snopi svetlobe ližejo krajino in neustavljiva radovednost nas požene dnevu naproti. Kako prikladno, ko že takoj zatem sledi skladba la noche, kakor da bi nas spomnila, da se življenje vendarle odvija od jutra do večera, od noči do novega dneva, z vsem časom vmes, ki se zgošča v naše upe, rutine, želje, prigode, opravila in še kaj tretjega. Aguirre v skladbo la noche, ta krotki komad, zakoplje vse, česar se ne želi spomniti. Temina pogoltne skorajda vse, ostanejo pa trni, ki so naslovili tretjo skladbo zapovrstjo. Trnje kot bodikljavi opomini preteklosti, preostanki bolečih izkustev ali pa tegobe sedanjosti, o katerih avtorica prepeva, so v glasbi okrepljeni z ritmičnim pospeševanjem, utripom, ki se razrašča, dokler se nenadoma ne razblini. Pravzaprav se razpoči, ampak tako tiho in komajda opazno, da sploh nismo prepričani, ali je nastopil nov komad ali se je kaj zataknilo pri predvajanju prejšnjega.

Toda tu je prav zares že naslednja skladba z naslovom automático. Ponavljajoči se napev in enakomerno poskakovanje med toni oddajata prisrčno energijo čudaškosti, to pa dopolni še vmesno trobljenje. Prav tu, ko se zazdi, da opazujemo gibanje neke čudaške živali, nam muzika v misli prikliče veliki opus glasbenice Juane Molina, ki svoja zvočna raziskovanja lovi v razgibano, čudodelno glasbo in je do zdaj izdala že pester nabor solističnih plošč. V njenem ustvarjanju se prede povezljiva nit, ki je prepoznavna za njen izraz, obenem pa nam z vsakim albumom Molina približa spet drugačne svetove. Pristop k muziciranju, ki temelji na vokalu, kitari in priteklinah sintetizatorja, pa deluje precej podobno pri soimenski rojakinji Aguirre.

Naslednja postaja v preletu plošče automático je pesem Volvieron, v kateri se ob glasbeničinem vprašanju, kaj je bolj nujnega od najine ljubezni, razodene tako zavedanje pomena medosebnih povezav kot tudi nuje zavzetega gojenja pristnosti v teh povezavah. Mogoče pa nam sporoča preprosto to, da stkane vezi niso samoumevne in jih lahko, ako tako želimo, prizadevno negujemo. Od svetosti vezi se Juana v naslednji skladbi pomakne do drugačne sorte svetosti. Prepeva o božanskem in s pesmijo lo_divino že razkriva svoj intimen odnos do dežja in nevihte, ki se v njenih besedilih pogosto pojavlja. Poseben poudarek temu namenja tudi v skladbi Tormenta, ki nevihto nosi v naslovu. Očara jo bleščanje pokrajine, ki se je je dotaknil dež. Domače se počuti v tej melanholiji, ki vliva mir. Juana Aguirre je v intervjuju za Radio Študent pred nekaj leti razložila, da je takrat, ko je živela v neki kočici v Patagoniji, začela skladati muziko, ki bi lahko bivala v tem miru. Miru, ki ga omogoča zraščenost s pokrajino in čudenje nad življenjem. Takrat je nastal ta projekt, s katerim je sprva pripravila album Claroscuro in zdaj anónimo. Na slednjem najdemo tudi skladbo las ramas oziroma veje z zagnanim zvočenjem in željo po spremembi. V skladbi se naslika podoba trpežnih vej, ki se ne uklonijo vetru v nevihti. Dovolj je skrivanja v ustaljenih vzorcih, ob tem pravi Aguirre.

Z naslednjo, na albumu poslednjo skladbo los pilares se v sanjavi vokalni liniji odvije opažanje, da padajo stebri, ki pokonci držijo cel svet. Stebri, ki preprečujejo vse od osebnih stisk do kriz svetovnih razsežnosti, si lahko mislimo. Mogoče pa je prav to, kar počne Juana, ki opeva krhkost in v svojih skladbah ustvarja prostor za čudenje nad drobnimi trenutki dneva, eden od načinov, kako te stebre ponovno zgraditi in jih učvrstiti.