Tokrat v Tolpi bumov obravnavamo prvi samostojni izdelek sicer že prekaljenega glasbenika Luke Uršiča, ki se mu je tokrat  na plošči pridružila šestčlanska zasedba The Gradient. Uršič bo albumski prvenec izdal pri založbi Stiropor, v živo pa ga bo kot KALU predstavil na prihajajočem festivalu Stiropor. Luka je sicer v preteklosti že soustvarjal izraze dveh kar odmevnih domačih elektronskih projektov – zasedbe Your Gay Thoughts ter projekta Lo-Fi-Hi, pri katerem je sodeloval z MIR-jem, s katerim sta pred osmimi leti tudi nastopila kot predskupina na šišenskem koncertu zasedbe Caribou. No, v osmih letih se je marsikaj spremenilo in KALU se je vmes poleg glasbe preizkušal še v mnogih drugih sferah, od slikarstva do performativnih umetnosti. Jutri pa napoči dan, ko izide plata, ki jo poslušamo v tokratni Tolpi bumov – KALU & The Gradient: Get Well Soon.

Popoidno senzibilnost zamegljenih tonov in bouncajočih počasnel dela Your Gay Thoughts in predvsem Lo-Fi-Hi je KALU zdaj prenesel tudi v lasten solistični izraz. V plato nas uvedeta prevprašujoča What We Are in The Loosing Side, prvi opremljen z zanimivim zvokom mešanja vode, drugi pa poleg KALUjevega še z vokalom Nuše Ofentavšek. In takoj postane jasno, da v aranžmajskem smislu KALUjevi komadi skrivajo premišljene, potrpežljive in zanimive razvojne tirnice, ki pa vendarle delujejo malce razvlečeno, skladbe se zares zaokrožajo šele v svojih drugih polovicah, ko KALU najbolj spretno operira s plastmi zvoka. Ta zvok najbolj definirajo mehki, rožnati sinti v enostavnih repetitivnih akordih in linijah, ki se nato v različnih momentih in okoliščinah mešajo v opojno, sladko, barvito zmes. V tehničnem smislu je zvok kristalno čist, sintetizatorji so spimpani do potankosti, ritmični elementi ponudijo dovoj juicea in se skozi komade pohitrijo, toliko, da pozornost obdržimo do prelomnega segmenta plate – komadov Never Let Me Go in Freed.

KALU tu prebije dinamično blokado prvih treh komadov in začne z veliko hitrejšim menjavanjem postopno razvijajočih se zvočnih elementov, v outru komada Never Let Me Go pa se v plato prvič vključi tudi nekaj bendovskega, nekaj drugačnega. In po drugem delu prelomnice, ambientalnem kosu Freed, se KALU s pomočjo banda The Gradient osvobodi, prebije zid in razkrije vse karte svojega znanja produkcijske obrti. Plato bi do tega prelomnega momenta morda lahko opisali kot rahlo osladno počasnelo, a šest novih duš, utelešenih v bandu The Gradient, albumu po tem trenutku zares vlije dodatno dimenzijo. Napetosti, krčev, razvlečenosti v kompozicijah iz prvega dela plate ni več, komade obogati nov organski feel, KALU zadiha, plastenja postanejo manj selektivna, kompozicije so zračne, sveže, bohotnejše, ritmično bolj dodelane. Pred koncem nam KALU in The Gradient postrežejo še s pravim bangerjem, resnično obrv dvigajočim From Within, ki sledi trendom združevanja housovskega in jazzovskega, čemur smo pogosta priča v mednarodnem prostoru zadnjih let.

Zaključimo torej lahko z mislijo, da Get Well Soon skriva marsikaterega aduta, ki razbije oznako preprosto. Da je to glasba, ki je kljub pregovorni lahki poslušljivosti precej izvirna, skriva pa tudi zanimive nastavke v združevanju z bendom. The Gradient, ki bo tudi KALUjev live bend in enakopraven član v naslednjih projektih, predstavlja vrata, na katera je Uršič potrkal za naslednjo stopnjo v razvoju svoje muzike, in je tudi velik razlog za radoveden obisk koncertne različice tega projekta. Get Well Soon je na prvi pogled morda še medla, neodločna, upočasnjena, razvlečena bitovsko-vokalna stvarca, a bolj ko se razvija, bolj ko se vanjo vplete bendovski moment, bolj ko zabredemo vanjo, bolj so komadi dinamični in po koncu - smo bolje!