Meaw Records, 2024

Desetletje po tem, ko je v svet pod imenom Kate in the Kettle spustila sklop avtorskih pesmi na albumu Swimmings of the Head, se škotska goslarka in skladateljica Kate Young predstavlja s ploščo Umbelliferæ, ki je izšla pri njeni lastni založbi Meaw Records septembra letos. Material je skozi leta kuhala, začinjala, krepko oljila in pekla, skladbe so rasle z njo med nastopi, pod strehami skednjev, v koncertnih dvoranah, zavetju najrazličnejših družb, v solo izvedbah z različnimi inštrumenti ter sodelovanjih z godalci in marsikaterimi drugimi glasbenicami. Pozornost, s katero je avtorica pilila delo in ga preoblikovala od časa, ko so njene kompozicije nastale, zares odlikuje to ploščo.

Kate Young je kot redna obiskovalka festivalov Etno histeria in kasnejšega Plavajočega gradu večkrat nastopila v Sloveniji. Ob eni takšni priložnosti, ko je skupaj z Raphaelom Decosterom čarala v skednju v Loški dolini, jo je pred nekaj leti ujela tudi recenzentka. V spomin so se zasidrali vdihi, usklajeni graciozni potegi violinskega loka in meha male lesene diatonične harmonike. Pa osvežilni premori, tanek pripovedni glas in privlačne kompozicije. Avtorske skladbe tega dua so bile poslastica. Young tudi drugače s svojo glasbo kroji prepoznaven slog, ki ga sama okliče kot komorni pop. Igra se z eksperimentalnimi prijemi in s svežim albumom pokaže dinamični razpon, ki ga lahko ponudi godalni sestav, denimo v skladbi Borthwick, obenem pa se zdi, da je znotraj kompozicij še vedno prostor za interpretacijo sodelujočih in improvizacijske drobce, saj je glasbenica svoj godalni kvintet in preostale goste skrbno izbrala. V ospredju sta violina in glas Kate, ki dihata skupaj s preostalimi glasbeniki v medsebojni podpori. Album in glasbeničino delo nasploh pa okarakterizira tudi njena naklonjenost ljudskim godbam.

Z albumom Swimmings of the Head je leta 2014 ponudila spevne pesmi, ki so se izrazito napajale pri tradicijski glasbi dandanašnje Bolgarije, Švedske, Avstrije, Anglije, Irske in Indije. V kompozicije si je dovolila vplesti nekaj všečnih elementov teh muzik, skelet kompozicij pa so tvorile njene zapomljive melodije. Tokratna plošča sloni na malce drugačnem prenosu znanja in pomenov – na tradicionalnem zdravilstvu s pomočjo rastlin. Povezave med rastlinami in ljudmi so številnim bile in še vedno so nekaj svetega. Sama po sebi je rastlina sveta od korenine do cveta, kot bi rekla etnobotaničarka Vlasta Mlakar. Rastline nas obdajajo, z njimi se prehranjujemo, zdravimo, se z njihovo pomočjo oblačimo in počnemo še kaj drugega. Burijo domišljijo – pomislimo le na tisto skrivnostno čudo, ki so ga oklicali Vojničev rokopis in ki zajema korpus fascinantnih ilustracij z vsemogočimi rastlinami. Rastline presenečajo s svojimi sposobnostmi, kot kažejo nekatere raziskave v zadnjih letih, ki poskušajo osmisliti njihovo inteligenco.

Kate Young se z albumom Umbelliferæ posveča regratu ali pa koprivam, rastline občudujoče opeva, hkrati pa postane ena od njih. Tovrstno pajdaštvo zažari v komadu Dandellion, pravcatem hitu, in se pridružuje preostalim udarnim lepim skladbam, ki jih po dolgem zorenju zdaj z nami deli Kate Young.