Circum/Libra Records, 2018

V današnji Tolpi bumov se ukvarjamo z zasedbo Kaze in njihovim najnovejšim albumom Atody Man, izdanim februarja letos v sodelovanju založb Circum-Disc in Libra Records. Kaze so Satoko Fujii in Natsuki Tamura, impro publiki dobro znan dvojec z Japonske ter Peter Orins in Christian Pruvost iz Francije.

Atody Man zasedbe Kaze je njihov četrti, oziroma peti album v kolikor štejemo še lani izdano ploščo z razširjeno zasedbo pod imenom Trouble Kaze. Najnovejši, Atody man je izšel v okviru praznovanja šestedesetga rojstnega dne pianistke Satoko Fujii. Šestedest je zanjo, kot pravi sama, pomembna prelomnica, saj se z njo zaključuje cikel petkrat po dvanajst let, kar na Japonskem simbolizira ponovno rojstvo, po šestdesetih letih človek na novo postane otrok. Ob tej priložnosti namerava Satoko Fujii v letu 2018 izdati 12 albumov, po enega na mesec. Januarja je tako izdala solo ploščo, februarja album Atody Man, ki ga predstavljamo danes, marca Ninety-Nine Years z zasedbo Satoko Fujii Orchestra Berlin in aprila Bright Force s kvartetom Kira Kira.

Danes torej razpravljamo o preteklosti, saj so po besedah pianistke albumi vedno stvar preteklega življenja; a letos imamo priložnost, da se za par ur preklopimo v sedanjost glasbenega sveta v katerega se ta večer spuščamo - skupina Kaze bo namreč v petek osemnajstega maja ob pol osmih nastopila na glavnem odru triindvajsetega festivala Jazz Cerkno, dan kasneje pa bo ob petih v Glasbeni šoli Cerkno nastopila Sotoko Fujii solo.

Kaze, kvartet z dvema trobentama, klavirjem in bobni je pred osmimi leti nastal na pobudo bobnarja Petra Orinsa. Orins in trobentač Christian Pruvost sta člana kolektiva Muzzix, ki deluje v Lillu v Franciji, v okviru katerega med drugim vodijo založbo Circum-Disc, ki je skupaj z Libra Records izdala Atody Man. Libra Records je japonska založba pianistke Sotoko Fujii ter njenega moža, trobentača Natsukija Tamure.

Kaze je projekt sodelovanja, brez vodje. Poleg prej omenjenih poslov si delijo tudi umetniško odgovornost, saj vsi štirje prispevajo kompozicije. Morda prav to kvartetu določi zvočno silhueto, ki vsekakor pade v kategorijo free jazza, a je za označbo s kakšno bolj podrobno etiketo preveč izmuzljiva. Stil igranja in improvizacijska orodja za katera se odločajo močno variirajo od skladbe do skladbe, ne da bi med njimi iskali kak bolj očiten konceptualen most.

V enem izmed intervjujev je Satoko Fujii dejala, da svoje ideje uresničuje sproti, o njih ne premleva predolgo, temveč jih v slogu just do it najraje kar čim prej uresniči. Zdi se, da nekako tako deluje tudi Kaze.

Na albumu Atody Man je šest skladb, po ena skladba Christiana Pruvosta in Natsukija Tamure, ter po dve Petra Orinsa in Sutoko Fujii. Album otvori Hypnotique Sympathie, Orinsova kompozicija. Prične se z unisonom trobent, ki se razvije v mikrotonalno igro. Ob spremljavi bobnov in klavirja se dvogovor nadaljuje, nakar pa se presenteljivo ali  nasprotno - po poslušanju celega albuma prav nič presenetljivo – kompozicija spremeni v dokaj klasično jazz skladbo. Druga skladba, Moving, ki jo je prispevala Sutoko Fujii, s prepostim naslovom dobro povzame kaj se skozi sedemnajstminutno skladbo, ter na albumu na sploh dogodi; spretno premikanje med nepredvidljimi spremembami dinamike in igrano tišino, med le mimobežnimi ekspozicijami idej in fiksno kompozicijo, ki je, kot pravijo sami, vedno prvi vzrok za improvizacijo.

Od tega vzorca odstopa zadnja, naslovna skladba Atody Man, kar sicer v malgaščini pomeni jajce. Pruvostova kompozicija le za par minut pokaže drugo plat skupine Kaze, ter nas z zvenečo tišino tako opomni naj ob poslušanju improvizacije opustimo iskanje vzorcev, nikdar ničesar ne pričakujmo in bodimo pripravljeni sprejeti kar pride naproti.

Ugotovimo, da je prav tišina tisti element, ki z nami ostane najdlje in turbolentne improvizacijske izbruhe ter stilsko preskakujoče kompozicije poveže v nepretrgano celoto.