KLEMEN KLEMEN: S3P

KLEMEN KLEMEN: S3P

Recenzija izdelka
3. 9. 2015 - 19:00

NIKA, 2015

 

Vrnitev Klemna Klemna, enega prvoborskih stihoklepcev, je dvojna doza njegovega ustvarjanja, ki se je vse od plošče 'Hipnoza' svaljkalo v takšnih in drugačnih oblikah po postani slovenski sceni, se kitilo s kredibilnostjo, tako tisto hiphopersko, pregovorno ulično, kot tisto glasbeno, pri nas vedno postavljeno v tenzijo opozicije med sredinskim tokom in podtaljem. Kot da bi Klemen Klemen s podvojitvijo imena zasedal obe mesti, in tako ostaja tudi ob njegovi novi stvaritvi 'S3P', ki se lahko bere kot strip, Klemen Klemen pa kot stripovska figura slovenske popularne glasbe zadnjih dveh desetletij, kot svojstven urbani superheroj, ki nam je v formi rapa in hiphopa kot nenadkriljiv domači storyteller, hiphop zgodbar natresel en kup odličnih štorij na tanki meji med avtobiografijo in urbanimi miti vasi Ljubljana in njenega trnovskega predela. 

Mar ni ravno zmes biografskega in mitološkega tista zmes za uspešen urbani mit, za efekt 'sej ni res, pa je', in Klemen Klemen jih še vedno stresa. S tem se kot ninđa spretno izmakne zgolj biografski interpretaciji lastnih besedil. Že intro v plato pravi, da smo ena vsesplošna kmetija. Toliko o urbano-ruralni logiki in hiphopu kot utelešenju urbane kulture. Nenazadnje se Klemen Klemen v svojem besedičenju nenehno iskrivo poigrava z ljudskimi dovtipi, reki in modrostmi, starimi in sodobnimi, vaškimi in mestnimi. V urbano-ruralnem postane tudi fabulous urbani hiphop nigga zgolj vsesplošna jebena figura, 'Lajf Of A Ni Ga' kot figura natega in tezge. Teh je Klemen oddelal kar nekaj na naši glasbeni kmetiji, a ostal živ, kot po padcu in infarktu, recimo s Kingstoni, pa tipično megalomansko big band ali simfoniki finto, ki je največji sam sebi namenjeni glamour, ki si ga privošči domača scena, ko razmišlja drugače, ko razmišlja na veliko. Klemen jo prikotali na drugi, ekstra plati, ki sicer lepo zaokrožuje njegov studijski izdelek in zapolnjuje vrzeli v dolgo trajajoči zgodbi do pričujoče plate, ki je morda res prekomerna doza Klemna Klemna, prekomerna po eni strani za instant porabo in prekomerna, da bi docela vzdržala lastno težo. Pa čeprav utripa z lenobnimi, a krepkimi in lepo umerjenimi beati Klemna, dMb-ja in Kooladea, eazy, a ne cheesy, s fanki kosi lepih riffov in lepo zaobljenim basom Slejka iz Moveknowledgement in Dubzille ter tokrat bolj obrobno vlogo Simona Stojka Falka s skrečom. Big band aranžmajev z druge plate raje ne omenjajmo preveč, tipična fanki džez graška župca, ki se pri nas lima na hiphop, predvsem v živi izvedbi. A tudi druga plata nosi nekaj močnih komadov in predstavlja tudi kanček raznolikosti v Klemnovem ustvarjanju. 'Manj je več!' bi bržkone rekla kritika, 'selekcija, sploh danes v short attention spanu in dobi EP-jev' pa nadebuden producent. 20 komadov s skiti vred, plus še dodatna cedejka. A hiphop je danes hiperprodukcija, razpeta med uradnimi platami, neštetimi gostovanji na tujih platah in malem morju mikstejpov, uradnih in neuradnih, tudi tistih prepovedanih s kulturo dolpotegov, nad katerimi benti Klemen v skladbi 'Prepovedane plate', ki, mimogrede, zveni v njegovi okleščeni stari maniri zazankanega minimalističnega funky riffa.

Klemen Klemen ostaja predvsem reper, reper v lastni drži, stilu, zvenu in ritmu, v besedi in glasu, zato se mu ni treba ozirati po sodobnih stilih, produkcijah in trendih. V stilu 'a s al pa nisi', kot pravi v nalezljivo kitarski in melodični, skorajda karibsko lagani zbadljivki 'Repr al nis'. Ni mu treba repati kot Matter, za Klemna Klemna 'it doesn't matter' in se raje pozibava v lenobnem, rahlo zibajočem funku staro-in-novo-šolske zahodne obale ZDA. S tem se je odrekel okleščenim, surovejšim zvenom in beatom 'Hipnoze' in se spustil v bolj pretočne podlage, ki jih njegov stalni DJ SSF le redko predre z iskrivim dekonstruiranim skrečom njegovega vokala. Zato pričakujte kar lepo dozo tistih cvilečih, vijočih ali kockastih melodij, ki so jih včasih vsi semplali ali kopirali od gospoda Clintona in podobnikov ter na njih gradili svoje gangsta poze. Hkrati pa je res, da se boste morali navaditi na Klemnov hrapav vokal v laganicah, kot je 'Ljubezen', ker resnici na ljubo – zgolj komad 'SP3000.' z Mrigo zvabi iz njega intenzivnost, ki jo premore, ko zajadra v polje srhljivega. Škoda. Plata premore kar nekaj petih refrenov z ženskim vokalom, tudi z glasom Anike Horvat, a noben ni tako močen, hitovski, da bo nosil komad. Ob tem ne gre za slabe refrene, le Klemnove zgodbe so premočne al' pa premastne, da bi postale zgolj tipično hiphop žlobudranje do naslednjega refrena. Klemnovo zgodbarstvo je tista najmočnejša plat plate, razpotegnjeno je med osebnim in splošnim, med ironijo in samoironijo. Na plati postaja Klemen Klemen mojster karikiranja samega sebe, lastnih 'zmag in porazov', Trnow pa je zdaj on sam. V tem motri samega sebe na glasbeni poti v 'Lajf Of A NI GA' in samoironično obrne prizmo hitiča 'Keš Pičke' v 'Keš Tipa'. V obeh v podtonu lepo izpove bedo našega mainstreama, ki ni niti najmanj zvezdniški po lajfstajlu, še manj pa po kešu. Odnose do žensk obdela v več skladbah v dvojni poziciji - v tipično hiphopersko mačo poziciji in v poziciji resigniranega hiphop mačota, ki 'kao' na koncu spozna pravo esenco ženske. Lastne ekscese nam servira s preprosto lucidnostjo, kot jo premore le malokdo. Kdor bo meril plato preko njegove treznosti, zrelosti ala 'dvajset let pozneje', dveh zmenkov s teto s koso, naj raje bere intervjuje ali pa posluša plato še enkrat. To naj stori tudi tisti, ki bo na plato gledal kot svojstveno terapijo, 'Terapijo' je Klemen posnel že zdavnaj. To je komad, ne pa življenjska zgodba. In čeprav šnopca že nekaj časa ni več, je Klemen Klemen še vedno lahko prav hudičevo žleht. Za konec je tu še njegov družbenokritičen angažma, izpovedan v tisti pravi, kleni parlamentarni govorici izven parlamenta, v tisti izza šankov, s cest, šihtov in domov. Točno v tisti vsakdanji govorici, ki je žal pri nas še vedno isto impotentna, kot je govorica intelektualcev. A je vsaj zabavna in zmožna samoironije, kot v namišljeno strankarski stvaritvi 'FBS (Fafing Bradr System)'. 

Plato v sodobni hiphop produkcijski maniri zaznamuje cel kup gostov, od Kinga, Koste, Unknowna do Zlatka, Ballaua, tria T-Set in drugih. Kako močna sta pripovedni tok in slog Klemna Klemna, priča ravno dejstvo, da se vsi nekako vklopijo v njegov slog pripovednosti. Tega delno razvodeni zgolj obilica pesmi na plošči, a Klemna že nekaj časa ni bilo na diskografski sceni.

 

Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Borka pravi da je bolj tko-tko.

http://www.sigic.si/odzven/odrasla-baraba

Res me zanima, kaj je zagoričnik napisal, ampak na netu spet ni objavljen tekst. Nč, bom probal spet čez en teden.

Ni to Klemen v najboljši formi, malo na silo mogoče, ampak še vedno ima ta svoj flow pa totalno zabavne fore, tako da kar se tiče mene, čisto spodobno!

ni še iz lekture prilezel tekst od včeraj, ko bo bo objavljen ... lp LukaZ

Kdaj bo ponovitev te oddaje na RŠ?

Kompoš je dal petko v Mladini, mal smešna ocena, še posebej ker je TS dobil 4.5.

Plata se začne k en Drejev beat, hehe.

Ballau mi ma hkrati najboljši in najslabši feat na plati, anounov tekst je kul, performance mal manj.

prva plata je bla vrjetn res neponovljiva. če ne bi imeli konstantne primerjave z začetki, bi lahko dosti bolj neobremenjeno ocenili tudi zadnjo ... ki se mi btw zdi dšit.

"tipična fanki džez graška župca" hahaha, kera skovanka.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness