Pure Noise Records, 2019

V tokratni Tolpi se bomo v večini posvetili hardcore pank zasedbi Knocked Loose iz Oldhama, nekaj malega pozornosti pa namenili tudi pojmu metalcore. Drugi studijski album Knocked Loose, naslovljen A Different Shade Of Blue, je namreč, ravno tako kot njihov prvi, izšel pri kalifornijski založbi Pure Noise Records. Tudi ta plošča se lahko pohvali z odlično produkcijo izpod prstov Willa Putneyja, kitarista in producenta zasedbe Fit For An Autopsy. Fantje so si s preprosto in nerazredčeno jezo na prej omenjenem prvencu Laughing Tracks priborili svoje mesto na hardcore sceni. Njihov zvok temelji na težkih hardkorovskih ritmih in nenadnih premorih v tempu, mnoge od nas pa je zanimalo, kam lahko nadalje popeljejo svoj zvok. No, zdi se, da so si premišljeno pavzo treh let vzeli z namenom, saj nova plata vsebuje kar nekaj žanrske igre in razvijanja ustaljenega zvoka.

Pred prah dvigajočim prvencem so Knocked Loose sicer izdali kar tri split albume in vse karakterizira intenzivna zvočna slika, sestavljena iz visokih, laježu podobnih vokalov, hardkorovskih tempov in breakdownov [brEjkdaunou]. Skozi izdaje so postopoma dodajali vse več metala, pravzaprav tudi pevec Bryan Garris sam pravi, da je zasedba trenutno ujeta nekje med metalcorom in hardkorom. Metalcore je zvrst, ki je nastala v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot mešanica hardkora in ekstremnega metala. Pomnimo ga predvsem zaradi njegovega drugačnega pristopa k definiciji ekstremnega. Odličen primer tega, na primer, je breakdown oziroma počasen in intenziven prehod v metalski moshpit. Komadi so prevzeli hitrost panka in dodali težo metala. To so počele zasebe, kot sta Killswitch Engage ter Hatebreed, in to počnejo tudi Knocked Loose.

Da je bil njihov zvok sploh opažen, najverjetneje lahko pripišemo dejstvu, da so začeli ustvarjati v letu 2014. To jih umesti v nekakšen klub oživiteljev metalcora, v katerega uvrščamo imena, kot so Counterparts ali pa Jesus Piece. V vsakem primeru pa smo po dejstvu, da je Will Putney naključno slišal zametke skladb za ploščo in jo nato želel lastnoročno producirati, vedeli, da Knocked Loose čakajo velike stvari.

In to se je tudi zgodilo. Po prvencu so si Knocked Loose odre delili z zasedbami, kot so Every Time I Die, Hollow Earth in Comeback Kid; vsi trije našteti so tudi bendi, s katerimi je njihov zvok tudi asociiran. Na njihovi prvi headliner turneji po Ameriki so zanje ogrevali hardcore mogotci Terror pa tudi prej omenjeni Jesus Piece in dejstvo, da je bila turneja razprodana, jim je omogočilo nadaljnje igranje v Evropi, z zasedbami, kot so Parkway Drive in Thy Art Is Murder. Skratka, fantom ni šlo slabo. Plošča A Different Shade Of Blue pa za njih predstavlja novo poglavje. Poglavje, v katerem ameriška peterica raziskuje predvsem metal del metalcora. Knocked Loose se z glavo zaženejo v zid in svoj zvok obogatijo z elementi trash in death metala. Tipične aranžmaje nihajočih ritmov in nenadnih premorov tokrat bogati precej večje število kitarskih rifov, ambientalnega grajenja in povratnih zank. Lirično se zasedba morda ne more bahati z najbolj bogatimi teksti, so pa ti vendarle uporabljeni tako prodorno, da mimo njih ne moremo. Izpostavimo na primer komad Guided By The Moon, v katerem enega od breakdownov v vrhunec popelje tekst ˝I have a bone to pick with death, he still follows me around˝, v isti sapi pa sledi še sluzast in počasen zlom tempa.

Bend se poigrava tudi z izmenjavo vokalnih tehnik. Slišimo lahko vse vrste tipičnih krikov, vmes pa se znajde precej večje število metalskih vokalnih tehnik, kot je na primer growl. To pa nas popelje v naslednjo močno točko albuma. Knocked Loose so k ustvarjanju plate povabili dva precej zanimiva gosta. V zadnjem delu komada A Serpent’s Touch lahko slišimo parajoč vokal Emme Bolster, dekleta, ki sicer predstavlja glas metalcore zasedbe Dying Wish, še enih zastavonoš te novejše oblike agresije. Prav tako pa svoj glas na A Different Shade Of Blue posodi Keith Buckley, vokalist legendarne zasedbe Every Time I Die, pojavi se na enem izmed težjih komadov plate Forget Your Name.

Slednji uteleša napredek, ki ga bend kaže s tokratno ploščo. Od železnih odpiralnih rifov ala Gojira pa vse do hrupnih vokalnih razponov. Glasba, ki jo slišimo na tem albumu, torej ni več nek ekspresen produkt jeznih mulcev, je  premišljen, dobro zasnovan izdelek. Knocked Loose priložnost, ki jo nudi nov album, uporabijo za krepitev svojih korenin, a nikakor ne ostanejo zgolj in samo pri njih. Z novim, težjim  zvokom, solidno produkcijo in ravno pravšnjo mero odstopanja in eksperimentiranja utemeljujejo navdušenje fenov in podporo veteranov žanra.