Jazz Cerkno Records, 2019

»LET'S FUCK, ... I'LL FUCK ANYTHING THAT MOVES!«

… so besede, s katerimi bend praktično otvori svoj nov album. Hja, žal, dragi poslušalci, Koromači na svoji novi plošči Kontrapunk ne omejujejo vulgarnosti in agresije ne v instrumentalnem ne v redkobesednem besedilnem delu svojega izraza. Ploščo so posneli v živo maja lani, ob 24. izvedbi festivala Jazz Cerkno. In po pol leta imamo zdaj pred sabo nov punkcorovsko obarvan jazzovski izdelek, ki je dostopen v obliki CD-ja, streamov in ostalih zadev, preko katerih, cenjeni poslušalci, poslušate glasbo v letu 2020.

Najopaznejša razlika, v primerjavi z bendovima prejšnjima dvema izdajama, je prenovljena zasedba. Od seksteta, ki smo ga bili vajeni v omenjeni zasedbi, so ostali Jure Boršič z alt saksofonom, Aljaž Škrlep s kitaro, Matjaž Bajc z basom ter bobnarja Žiga Ipavec in Urban Kušar. Za tokratni koncert pa so se temu jedru pridružili še kitarist Anton Lorenzutti, trobilno sekcijo sta dopolnila Boštjan Simon na baritonskem ter sopranskem saksofonu, Francesco Ivone na trobenti in Giorgio Pacorig se je priključil s klaviaturami.

Žaganje, kaos in še več tega. Običajno tudi na precej neotesan način, po katerem goriška zasedba poseže že v prvem komadu Jazz do Punk. Takšno norost preseka mojster tipk Pacorig, ki v komad vnese nekaj ambienta, vendar tega znova in znova sekajo bodeči ritmični vmesniki, ki zatrjujejo bendovo razigrano uigranost. V teh trenutkih bendovo že tako precej široko ritem sekcijo podprejo še pihalci in trobilci, ki komade še bolj detajlirano in prefinjeno lepo ritmično obarvajo. Naj sicer beseda lepo tu ne zavede. Če je vaše življenje nastlano z rožicami, plišastimi medvedki oziroma je v pravem pomenu besede popolnoma čudovito, vas Radio Študent opozarja – Kontrapunka se raje ne dotikajte brez prisotnosti prizemljene osebe, da le ne bi prišlo do kakih korenitih sprememb v vaših glavah! 

Koromači v vsakem komadu uberejo nov pristop, teme osnujejo na nečem preprostem in jih nato v naslednjih minutah obarvajo s kaotičnimi distorzijami ter kratkimi melodičnimi vmesniki. Tako izgradijo zelo jasno energijo in zgodbo vsake pesmi. Drugi komad na plati Fellow Cuttie je – recimo – najbolj radiofoničen, na vse že omenjene načine poslušalca namreč vleče po čudno kaotični poti, a se znova in znova vrača k precej običajnim, lepim melodičnim linijam, čeprav te še enkrat znova in znova mažejo s težko distorzijo in hrupnimi kriki pihalcev in trobilcev. In seveda še kitarske solaže, zapacane s progresivnimi, z efekt pedali obarvanimi vzorci. Zapacane? Lahko bi rekli Zappacane.

V naslednjih pesmih se lotijo še nekaj specifičnih glasbenih praks ... Komad Mastrubator, denimo, čez večino trajanja povleče izrazito stonersko bas linijo. V tej pesmi se s solažami predstavijo posamezni glasbeniki, repetativen gruv namreč omogoči, da v celotnih dvanajstih minutah izstopita kitarska sekcija in klaviature. Nekaj kaosa sicer mora bit in tudi je. Kot kontrast začetnemu groovu si glasbeniki vzamejo precej prostora za gradnjo ambienta, nato pa v zadnji minuti pesem vrnejo k izvirni temi.

Igrivost in inovativnost se kažeta tudi v zadnjih dveh komadih, v katerih znova v ospredje stopijo klaviature, ki progresije akordov oblikujejo na nekoliko bolj standarden jazzovski način. Nikakor pa album ne postane monoton. Zanimivost Kontrapunka je tudi v raznolikosti zvena, ki ga glasbeniki dosežejo z odličnim poznavanjem inštrumentov. Izpostaviti velja tudi zadnjo skladbo Get the Fuck Out, ki se po sedmih minutah divjega žaganja in rezanja v mozak nenadoma ustavi. Sledi dobre pol minute tišine. Kje tiči zajec za to potezo? Kdo bi vedel. Morda je to še en glasbeni koncept, morda se je v Cerknem zgodil izpad elektrike … Kakorkoli, s konceptom ali brez so Koromač bend, ki pred poslušalcem razpira polja neslišanega in se lahko s svojim izrazom učinkovito dotakne vsakogar, ki rad sliši kaj drugačnega. 

Za vse vas, željne novega in drugačnega, pa še novica, da bodo 17. februarja Koromač zaružili v Kinu Šiška. Vabljeni torej vsi žanrsko zmedeni, vi, ki zajecljate ob vprašanju »Ej, kiro muziko pa ti poslušaš?«​, gotovo boste odprti za nove širine žaganja koromaških znancev ...