Northern Electronics, 2018

Med postopnim oktobrskim objemom polarnega hladu se zdi primeren trenutek, da v današnjem terminu Tolpe bumov vaša ušesa napademo s hladnim eksperimentalnim zvočenjem. In kdo drug bi bil za izvedbo takšnega tretmaja bolj primeren kot pregovorno vedno hladni Skandinavci, s katerimi so v polju elektronske glasbe skoraj značilna ali vsaj pogosta prav minimalistično melanholična eksperimentalna zvočenja. Ob tem spomnimo na lani preminulega pionirja takšne rabe elektronskih inštrumentov Miko Vainia. No, danes se ukvarjamo z atmosferičnimi glasbenimi deli precej mlajšega predstavnika nordijske elektronske produkcije z imenom Fabian Kempe, ki bi ga privrženci drum 'n' bassa morda prepoznali pod psevdonimom Endah, ljubitelji trancea pa skoraj gotovo pod psevdonimom Ultraform.

Zdi se, da je z žanrsko raznolikim pristopom Fabian zaključil, stare projekte opustil in svojo pozornost v celoti pomaknil k svojemu najbolj dodelanemu in najbolj kompleksnemu projektu Korridor. Predstavitveni tekst projekta poglobljeno razglablja o pomenu besede koridor – hodnik – in prenosu slednje v glasbeno obliko – kako naj bi torej ta predstavljala prehode skozi minimalistične strukture zvočnih krajin. Mi raje poenostavljeno povejmo, da gre pri projektu Korridor največkrat za teksturno gosto, drone ali eksperimentalno glasbo, ki se zvočno še najbolj poistoveti z založbo Northern Electronics, pri kateri je izšel tudi danes obravnavani Korridorjev albumski debi, imenovan End of Cycle. V Tolpah smo se poprej že večkrat ukvarjali z izdajami založbe Northern Electronics, zato se danes ne bomo ponavljali. No, če pa vendar omenimo še, da se Kempejeve izdaje znajdejo tudi pri založbah, kot sta Hypnus in Semantica Records, si že lahko izrišemo površno sliko globokega in zasanjanega zvočnega podpisa, značilnega za projekt Korridor.

Dolgometražec End of Cycle je v svojih abstrakcijah močno subjektivno asociativen, zato bomo s takšnimi opisi skušali držati higienski minimum in bomo namesto tega raje secirali kompleksno slojenost osmih komadov na prvencu. Prvo delo, naslovljeno preprosto Opening, pred električno pulzirajočo podlago postavlja fregmentirane sekvence melodij, odigranih na simulirane zvončke, in nas navdaja z misterioznim občutkom v zanimanju za nadaljevanje. Z blago perkusivnim komadom Integration Korridor na obličje preprostega ritma postavi distorziran šum in presihajočo mrko tonalno linijo. Štikla Fundamental in Walking in Fields sta močno distopični deli, ki nahajata resnično zanimive paranoično vzhičene teksture, sint linije ter prepletajoče se tleske in poke. The Fall nas ob kompleksni ritmiki v dolgih devetih minutah proti koncu pripelje do zvočnega razsvetljenja, čemur sledi komad Accident, I'm on the Ground. To popolnoma ambientalno delo se zatika med edinima ritmično prevladujočima kosoma in predstavi krajši trenutek spokojnosti. Naprej nas nato Korridor vodi v zasanjan 4x4 štikl Now or Never, ki se poigrava z odmevom tolkal in je zadnji energičen poskok pred koncem. Zadnji kos, imenovan Eventually We Will See the Beginning Again, pa nas z rabo sintov in teksturnih šumov vendarle pripelje do zaključne ekstaze.

Album End of Cycle je popolno nasprotje lahkotne poslušalske izkušnje. Komadi, ki so z najmanj šest minut in pol in največ okrog devet minut in pol vse prej kot kratki, zaradi stila aranžmajev delujejo še daljši. Pa vendar – če ta dolgometražec poslušamo površno, delamo hudo krivico tako sebi kot avtorju – na hiter prvi posluh se nam delo lahko zdi monotono, suhoparno, razvlečeno, celo dolgočasno. Zato si gre v primeru današnje plošče resnično vzeti čas in vsaki glasbeni sekundi posvetiti vsaj dve naše pozornosti. In to storiti enkrat, dvakrat, trikrat … Zgolj takrat, zgolj ob polnem zavedanju prelivajočih se tekstur, bogatih šumov in barvitih melodij se razgrne čudovit dizajn kompleksne zvočne krajine End of Cycle.