Društveni centar Rojc, 2022

Četudi je doba koronskih izolacij in neizbežne ujetosti v družbi morda mimo, je delo ustvarjalcev in umetnic, ki so skozi težke čase vztrajno sledili svojim vizijam ter jih omejeno realizirali, še zmeraj aktualno in vsekakor še zmeraj predstavlja našo spremenjeno resničnost. Seveda pa tudi najboljši izmed projektov potrebujejo čas za zorenje tako v ustvarjalčevem umu kot tudi na papirju ter v raznih prostorih in dogajanjih. Pred dobrima dvema mesecema je tako le dozorel album Ad / Da Aquanat hrvaške glasbenice Dine Ivas in ruskega glasbenika Dimitrija Koškina, ki sta se povezala v času karanten in koronske krize. Lani sta v kulturno-umetniški ustanovi Rojc v Puli, kjer je bil album tudi posnet, ustvarila skupno kreativno cono eksperimentiranja in glasbenega raziskovanja. Celoletni ustvarjalni zanos je za seboj pustil tako ploščo kot tudi posneti in z izdano glasbo obogateni performans Petre Pletikos in Ivane Vojnić Vratarić, oba dostopna na medmrežju.

Kreativni nastavek obeh akterjev plati nemudoma obljublja medžanrske poteze in vsesplošno nagnjenost k eksperimentalnemu zvoku, še bolj zanimivo pa tudi k svobodnejšim kompozicijam. Ivas s progresivnim in psihedeličnim rokerskim ozadjem iz benda Mighty Zazuum prinaša k delu kitarske riffe in bas linije, ki ostajajo glede na ideje rock žanra precej v ozadju napram elektronskim stvaritvam, pri katerih sta sodelovala oba akterja. Koškin s sintetizatorji in tehniko studio kot inštrument ob boku s kolegico ustvarja zvoke, ki se premikajo vse od dronea do plesnega electra. Ploščo pa je tudi lastnoročno postprodukcijsko zmanevriral ter ji s tem zagotovil kvaliteto, zvočno izčiščenost in kljub eksperimentalni dimenziji lahko poslušljivost. Zvočna patina je trdo saturirana in distorzirana. Nizke frekvence bučijo, medtem ko visoke frekvence rezko režejo skozi zasičen preostanek. 

Plata je čustveno in duševno izjemno močna stvaritev. Poslušalca popelje preko več stanj in dejanj, ki so vpisana v glasbo. Primerjamo jo lahko z distorzirano balado, ki v osmih kompozicijah, dolgih od tri do deset minut, odpira nove poglede nase in na človekovo bivanje. Večno prisotno razkrivanje in plastenje občutij ustvarja izjemno intimno doživetje. Kompozicije so jasno usmerjene in tudi, ko nastopijo kakšni daljši moreči dronei, se potek zdi zlahka doumljiv, glasbe v nobenem trenutku ne raznaša. Koškin in Ivas pri dodajanju elementov in čustev vedno ostajata sveža in polna novih idej, glasbo peljeta na nove poti, vsak zvok je nabito poln senzibilnosti obeh avtorjev, ustvarjen s pazljivostjo čuječnosti, vsak element je pozorno postavljen in obrzdan, vedno je vzdržana harmonija.

Zvočno se album oddaljuje od vseh smeri, iz katerih prihajajo njeni gradniki. Zavezan je k eksperimentalnosti, razlogu njegove unikatnosti in žanrske neumeščenosti. Slišati je mogoče totalno predanost Koškina in Ivas svojim ustvarjalnim vzgibom ter čutnim premikom, kar da zvoku absolutnost s čisto ekspresivno vrednostjo. Plošča Ad / Da Aquanat je priča o izjemni moči transnacionalnih sodelovanj, pri katerih se dva različna pola spojita v enega, univerzalnejšega, ki s kreativnimi prizadevanji sega onkraj meja, ki se zdijo včasih globoko zapičene in nepremične.